In spet je vse po starem. Nenadoma nismo več nadvse spoštovani in cenjeni državljani, katerih blagor in sreča sta bila do danes edina ter najvišja cilja deveterice, ki se je podala v boj za predsedniški fotelj z vsemi pripadajočimi ugodnostmi. Prebujeni v zadnjo, molku zavezano predvolilno soboto, smo naposled rešeni številnih obljub in puhloglavih zavez, kako nam bo prav ona ali on prinesel blagostanje, spravo in sožitje. Kako bo Slovenija končno postala taka Švica, da se bodo Švicarji počutili Slovence, kako bodo Merklova, Mayeva, Macron, Juncker, Trump in drugi ponižno trkali na njena ali njegova vrata, kako nas bodo Hrvati po njeni ali njegovi zaslugi milo prosili, da čim prej udejanjimo arbitražno odločitev ter še in še.
Malo morgen. A nekdo bo jutri vseeno prvi, nemara bo za končno zmago treba še enkrat na volišča. Nakar bomo imeli predsednika ali predsednico nekaterih ter osem poražencev. Ki pa ne bodo imeli veliko časa za jok. Kajti pravo volilno leto šele prihaja. V 2018. bo verjetnost končnega uspeha vsaj devetdesetkrat večja. Najpozneje do poletja bomo imeli državnozborske volitve. Priprave nanje se bodo začele debelo minuto po uradnih rezultatih predsedniških volitev. Ko bo ponovno treba pravim ljudem na pravem kraju povedati prave stvari. Bolj ali manj že naučene. Kajti le pesnik se rodi, govorca je moč narediti. Sploh pa za naše potrebe. In to brez prebiranja Sokrata, največjega mojstra dialoga, kar jih je premogla zemeljska obla. Stavim, da ga niti ne bi razumeli.
Po svoje škoda. Sicer bi vedeli, kako je edina prava modrost vedeti, da ničesar ne vemo. Da je treba najprej spoznati svoje neznanje in potem graditi. Tudi srečo, svojo in drugih. Pri nas pa se politični pripravniki zgledujejo po slovenskih zakoncih; kar debele tri četrtine teh je namreč prepričanih, da so srečnejši, odkar so začeli varati.
Ne bom pametoval. A oblazinjeni stoli v državnozborski restavraciji, kjer lahko izvoljenci kosijo po vsega tri ali štiri evre in srebajo kavico za nekaj deset centov, so takšen magnet, da bo vse po starem le danes in še jutri do 19. ure. Nakar se začenja nova era novih obljub in puhloglavih zavez. Ki pa jih ne bo trosila zgolj deveterica, na zadnjih parlamentarnih volitvah pred štirimi leti je bilo kandidatov za sedež v parlamentarni jedilnici natanko tisoč sto dvaintrideset. Bog nam pomagaj!
