Dva dni bo vroče, potem pa ohladitve

LJUBLJANA – Vremenoslovci napovedujejo še en pekel, še peti val vročine, ki nas je kuhala praktično vse poletje in juliju nadela šampionski naziv daleč najbolj vročega sedmega meseca v zgodovini meritev. Minule dni smo si lahko vsaj v ranih jutrih, ko se je temperatura spustila tudi do 5 °C, globoko oddahnili, a čez dan je sonce spet segrelo naše glave, zato so bili kapa, klobuk ali ruta spet obvezni del garderobe pri sprehodu skozi mesto ali delu na polju.

Toda angleški vremenoslovci so pred dnevi opozorili javnost, da bo tudi v naslednjih dveh poletjih prav tako peklensko vroče. Dolgoročne napovedi so res nehvaležne, stalno poudarjajo vremenoslovci, vendar klimatologinja mag. Tanja Cegnar opozarja, da Britanci vendarle lažje napovedo oz. izračunajo, v kakšnih temperaturah se bo kopalo naslednje poletje.

Rekordno vroča julij in avgust

Julija in avgusta smo doživljali vročinske sodne dneve. Cegnarjeva pojasnjuje, da je bilo nevzdržno zaradi dveh obdobij dolgotrajne in izrazite vročine. »Temperatura zraka se je po nižinah večkrat povzpela nad 35 °C. Takih dni je bilo v Ljubljani osem, v Biljah pri Novi Gorici sedem, v Novem mestu pet, v Celju štiri in na Letališču Portorož trije. Vročih dni z najvišjo temperaturo nad 30 °C pa je bilo po nižinah v notranjosti države rekordno veliko.« Letošnji julij je bil tako najtoplejši mesec sploh v merilni zgodovini, malenkost toplejši od avgusta 2003. »V primerjavi z lanskim julijem je bilo letos za dve do štiri stopinje topleje.« Tudi avgusta se je temperatura povzpela visoko nad dolgoletno povprečje. Doživeli smo dva vročinska valova, v prvi polovici in ob koncu meseca. »Povprečna temperatura zraka je bila avgusta 2015 na prikazanih postajah pomembno višja od dolgoletnega povprečja. Povsod je bila od dve do tri stopinje višja kot v primerjalnem obdobju.«

Predvidljiva Britanija

Britanski meteorologi so namignili, da jim modeli dolgoročnih napovedi kažejo na vsaj še dve vroči poletji 2016 in 2017. Britansko otočje za meteorološke pojave ni prav daleč, hkrati pa se prav pri nas, na sončni oz. divji strani Alp, vetrovi zaradi bližine morja, gora in panonskih ravnic zelo intenzivno mešajo. »Britansko otočje in severna Evropa ter širša okolica Črnega morja imajo nekoliko boljšo predvidljivost kot Sredozemlje, opozori Cegnarjeva. Kot poročajo svetovni meteorološki centri, bo preostanek leta in zelo verjetno še naslednje leto vreme krmilil zelo izrazit pojav El Niño, poenostavljeno povedano nadpovprečno segreto morje. »Prav to povečuje predvidljivost vremenskih vzorcev v naslednjih mesecih. Žal Slovenija leži na območju, kjer kljub izrazitemu pojavu El Niña, se pravi nadpovprečno segretega morja, ne moremo pričakovati signala za izdelavo letne napovedi. Pri napovedi za naše območje se še vedno opiramo na opažene podnebne značilnosti in trende v zadnjih desetletjih,« pove Cegnarjeva in dodaja, da bodo segrete oceanske vode zagotovo vplivale na naslednja poletja: »Zlasti pa na podnebje britanskega otočja in srednje ter severne Evrope vpliva dogajanje na severnem Atlantiku. Od tamkajšnjih razmer je močno odvisno, ali bo vremenska fronta vstopila na evropska tla nižje ali višje in prinesla nad kontinent vlažen zrak, ki pa nikoli ni prav mrzel.«

Letina povprečna, cene navzdol

Večji del julija je bilo padavin malo, huda vročina je tolkla po poljščinah, zlasti po tistih na peščenih poljih, kjer zemlja nima zalog vode. Kljub temu je bila letina žita povprečna, podobno velja za preostale poljščine, nekoliko slabše zaradi prehude vročine so jo odnesle bučnice, medtem ko iz Francije poročajo o količinsko rahlo podpovprečni, a po kakovosti izjemno dobri letini grozdja. Podobno pri nas, pravijo vinogradniki. Po lanskem deževnem vremenu, ki je kmetom uničil več kot tretjino letine, bi pričakovali, da bodo odkupne cene vsaj obstale. Pa ni tako. Razlogov za nastale razmere je več: nestanovitno vreme, suše in poplave, ruski embargo na uvozhrane ... Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je sporočila, da so se cene hrane zaradi obilnih zalog, padca cen energentov in upada kitajskega gospodarstva avgusta še naprej zniževale. V primerjavi z julijem so upadle za 5,2 odstotka, kar je največji mesečni padec od decembra 2008. Cene žit so se avgusta v primerjavi z julijem znižale za sedem odstotkov, na letni ravni pa za dobrih 15 odstotkov. Cene rastlinskih olj so na mesečni ravni upadle za 8,6 odstotka in dosegle najnižjo raven od marca 2009. Še večji padec so doživele cene mleka v prahu, sira in masla, te so padle za 9,1 odstotka. Več sonca za grozdje Analize kažejo, da padec cen in večanje zalog lahko pripišemo manjšemu povpraševanju Kitajskega, z Bližnjega vzhoda in iz severne Afrike, kar se zdi daleč. Toda manjši izvoz na Kitajsko še kako občutijo tudi naši kmetje. Že pred časom smo poročali, kako so kmetje na Dolenjskem zaradi prenizke cene zavrgli več kot 100 ton paradižnika. Odkupna cena pšenice je pristala daleč pod proizvodno ceno: »Traktorje in stroje sem dal na internet, ne grem se več,« mi je oni dan rekel neki kmet iz okolice Šentjerneja. Zdi se, da so pridelovalci vse preveč odvisni od negotovih vremenskih razmer. V zadnjem desetletju smo doživeli tri zares hude in štiri lokalne suše, nekaj poplav in obilico vročinskih valov. Da ne bo pomote, redko katera poljščina se razvija, raste in cveti, če temperatura poskoči prek 30 °C. Septembrsko sonce pa je zagotovo dobro za grozdje.