LJUBLJANA – Poslanec SDS in neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Andrej Šircelj je današnjo odločitev vlade, da ga razreši s položaja direktorja DUTB, ocenil kot nezakonito dejanje vlade. Ta ga je razrešila zaradi po njenem nezdružljivosti obeh funkcij.
»Gre za nezakonito dejanje vlade, ki je povezano s prvimi pričakovanimi prenosi slabih terjatev iz državnih bank na Družbo za upravljanje terjatev banke,« je vladno odločitev za STA pospremil Šircelj. O nadaljnjih korakih zoper to odločitev bo premislil, je dodal.
Tudi stranka SDS ocenjuje, da je Šircljeva razrešitev popolnoma nezakonita, finančni minister pa je zrel za interpelacijo, so sporočili iz SDS. Ob tem dodajajo, »da želijo DUTB spremeniti v nov servis Foruma 21«.
Vlada ugotovila nezdružljivost funkcij
Vlada je na današnji dopisni seji pri Širclju ugotovila nezdružljivost poslanske funkcije s položajem neizvršnega direktorja DUTB, ki predstavlja osrednjo orodje za sanacijo razmer v bančnem sistemu. Kot so sporočili iz vladnega urada za informiranje, je ministrstvo za finance ugotovilo, da pri Širclju obstajajo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije, ki narekujejo predčasno razrešitev skladno z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.
Ta namreč po oceni ministrstva ni izključil uporabe zakona o poslancih, ki določa, da poslanci ne smejo opravljati funkcije nadzora v gospodarskih družbah, med katere spada tudi DUTB. Neizvršni direktorji namreč v družbi opravljajo funkcijo nadzornega odbora.
O nezdružljivosti obeh funkcij poslanca SDS se je govorilo že nekaj časa. Nezdružljivost sta tako po poročanju časnika Dnevnik nedavno ugotovili tako Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) kot vladna služba za zakonodajo, medtem ko naj bi imela parlamentarna služba za zakonodajo drugačno mnenje.
Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank sicer za neizvršne direktorje DUTB dopušča izjemo glede določil zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki funkcionarjem prepoveduje članstvo v upravah ali nadzornih svetih gospodarskih družb. A v KPK in na vladi so mnenja, da za poslance v tem pogledu velja zakon o poslancih, in ne zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
