V obrazložitvi sklepa je Tripkovič zapisal, da je Dušan Črnigoj kot dolgoletni predsednik uprave Primorja in večinski lastnik Primorja Holding odločilno vplival na poslovno politiko podjetja. »Prav negospodarna dejanja in dejanja slabe poslovne morale, ki so privedla do stečajev, so tista, ki prejemnika delajo neprimernega za podelitev priznanja,« je prepričan Tripkovič. »Vendar konec Primorja ne pomeni konec Vipavske doline, zdaj je čas za nove začetke. To je konec ene dobe in začetek nove,« je bil vztrajen Tripkovič.
Na predlog sklepa o odvzemu priznanja se je odzval tudi prejemnik sam, v njegovem imenu pa je pravno mnenje o tem na občino poslala odvetnica Nataša Platovšek. V njem je odvetnica zapisala, da je odločanje o odvzemu naziva častnega občana preuranjeno, z odvzemom pa bi posegli v ustavne pravice in bi to pomenilo protipraven poseg v Črnigojeve osebnostne pravice.
S takim mnenjem so se strinjali tudi nekateri svetniki. Anton Žagar je tako predlagal, da se odločanje o odvzemu preloži na eno prihodnjih sej. »Če ne bi bilo gradbene krize, bi bile Črnigojeve prsi premajhne za vse medalje, ki bi jih dobil,« je poudaril Žagar.
Kljub vsem pozivom po treznem premisleku in krajšem premoru za posvetovanje svetniških skupin je ob glasovanju 19 svetnikov glasovalo za odvzem naziva častnega občana, štirje so bili proti, trije svetniki pa niso glasovali.
