GORNJA RADGONA – Postopki vračila denacionalizacijsko odvzetega premoženja so v minulih letih radgonskim državnim uradnikom povzročali sive lase. Na njihovi upravni enoti je bilo vloženih 768 zahtevkov denacionalizacijskih upravičencev in velika večina je bila pravnomočno končanih, tri izmed nedokončanih pa še vedno povzročajo preglavice, ne le načelniku UE Gornja Radgona Marjanu Potisku, temveč tudi uradnikom v Ljubljani in sodnikom. Zgodba zase so največji postopki, vračilo nepremičnin oziroma odškodnine v zadevah Höhn Šarič-Radenska, Bouvier-Radgonske gorice in Meinl-Kmetijstvo Črnci. Potisk je večkrat poudaril, da njegova UE ni kriva, da postopki tečejo tako počasi, dejstvo je, da so kompleksni, zlasti v zadevi zdravilišče Slatina Radenci oz. staro podjetje Radenska Radenci in družina Höhn Šarič. Predmet denacionalizacije je 96-odstotni delež takratne Radenske in njenega premoženja. Zahtevek obsega skupaj več kot 172 parcel v sedmih katastrskih občinah na več kot 45 hektarih. Upravičenec je Rudolf Höhn Šarič, ki živi v ZDA, in zadeva naj bi bila kmalu le končana, zanimivo pa bo videti, kako, saj je vprašljivo, kaj bo z blagovno znamko Radenske Tri srca. Enako velja za blagovno znamko Radgonskih goric, zlasti za metodo polnjenja šampanjca. V zvezi s tem je še vedno nerešen zahtevek Clotilde Schweizer iz Avstrije v zadevi Bouvier za vrnitev skupno dobrih 122 hektarov zemljišč na 278 parcelah, od tega je 1,17 hektara stavbišča, na katerem so upravna stavba podjetja Radgonske gorice in viničarij.
Nedokončan je tudi postopek za vračanje premoženja družbe Kmetijstvo Črnci v Apaški dolini na skupno dobrih 236 hektarih na 217 parcelah, od tega je 2,55 hektara stavbišča, na katerem stoji grad v Črncih, zahtevek je vložila vnukinja Meinlovih Jeanette Meinl z Dunaja. Tudi v tem primeru je odprto vprašanje državljanstva, negotova pa je še usoda gradu, ki je bil pred leti prodan v stečajnem postopku takratnega Kmetijstva Črnci družini Štefana in Regine Ščančar iz Skakovcev.
Dobil že šilinge
Prav v tej zadevi so se pojavila nova dejstva, saj je publicist in zgodovinar Roman Leljak v avstrijskem arhivu našel dokumente, ki naj bi potrjevali, da je denacionalizacijski upravičenec že bil izplačan. Znano je namreč, da so nekateri predvojni jugoslovanski lastniki podjetij in veleposestniki, ki so jim nove oblasti v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni odvzele premoženje, imeli možnost dobiti odškodnino na podlagi finančne izravnalne pogodbe med ZR Nemčijo in Republiko Avstrijo iz leta 1962. Pogoja sta bila avstrijsko državljanstvo na dan 27. novembra 1961 in stalno bivališče v Avstriji na dan 1. januarja 1960. Če so imeli možnost dobiti odškodnino v drugi državi, po zakonu o denacionalizaciji pri nas ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci. In ker je vsaj mati Rudolfa Höhna Šariča in žena pokojnega Anteja Šariča Vilma izpolnjevala oba pogoja iz izravnalne pogodbe in tako imela možnost dobiti odškodnino, bo zahtevek Rudolfa Šariča za vračilo njej odvzetega premoženja v Radencih in drugje po Sloveniji morda celo zavrnjen. Podobno naj bi se zgodilo tudi dedičem družine Bouvier, nekdanjih lastnikov radgonskih vinskih in peničarskih kleti ter vinogradov. Toda v tem primeru se postopek na upravni enoti še ni začel, ker še vedno ni rešeno vprašanje državljanstva Clottarda Bouvierja. Skoraj zanesljivo pa je, da bo zavrnjen zahtevek za vračilo nepremičnin v Apaški dolini.
Radgonska upravna enota je namreč zaradi odkritja izravnalne pogodbe zahtevala dopolnitev vloge od zastopnikov dedinje dunajskega trgovca Meinla Jeanette Meinl, saj naj bi bil nekdanji lastnik nekaj 100 hektarov polj in dvorca v Apaški dolini na seznamu dobitnikov odškodnin po avstrijsko-nemški pogodbi in tako ne bi bil upravičen do vračila nacionaliziranega premoženja. Meinlu, kot izhaja iz najdenega dokumenta, na katerem je tudi oznaka uradnega spisa iz leta 1967, je bila izplačana odškodnina v višini 1,251.003,50 takratnega avstrijskega šilinga. Rihtarič pravi, da bi si Državno pravobranilstvo RS moralo v nadaljevanju postopka pridobiti ta uradni spis, ga proučiti in ugotoviti dejansko stanje. »To je namreč, po mojem, njegova naloga in ne naloga našega podjetja ali UE Gornja Radgona.«
Bodo nazadnje zavrnili prav vse zahtevke?