LJUBLJANA – Si Slovenija pri izgradnji drugega tira do Luke Koper oziroma iz nje (vlada je, kot je znano, zaradi tega ustanovila celo družbo 2TDK) res lahko privošči še en Teš 6, katerega cena se je vseskozi višala in nazadnje znašala že krepko čez milijardo evrov?
»Odgovorno trdim, da ob upoštevanju normalnih železniških standardov za takšno investicijo ne bo zadostovalo ne 1,1 milijarde evrov ne 1,4 milijarde evrov, marveč kar dve milijardi evrov,« je nedavno opozoril nekdanji predsednik uprave rajnkega Litostroja oziroma nekdanji direktor prav tako že dolgo rajnkega časopisa Slovenec, redni profesor ljubljanske fakultete za strojništvo in vodja Laboratorija za računalniško podprto konstruiranje (LECAD) dr. Jože Duhovnik.
Ta je skupaj s strokovnjaki strojništva, transportne logistike, gradbeništva, montanistike ter naravovarstveniki in pravniki s področja zaščite projektov in inovacij eno leto snoval rešitve, katerih uveljavitev bi omogočila cenejšo in za okolje precej manj obremenjujočo različico drugega tira do koprskega pristanišča. Rešitve skupine strokovnjakov z dr. Duhovnikom na čelu naj bi predvidoma zagotovile, da bi po drugem tiru lahko peljalo več vlakov, kar bi bilo vsekakor ugodneje za Luko Koper, saj bi lahko v njej pretovorili več blaga.
In v čem, zakaj naj bi bil Duhovnikov projekt toliko boljši? Namesto viaduktov, mostov in osmih predorov (ti naj bi v skupni dolžini merili 20,5 kilometra), kakor je predvideno z zdajšnjim projektom gradnje drugega tira, naj bi zgradili samo en 4-kilometrski predor. Duhovnik je prepričan, da bi tako na nižinskem delu obstoječe trase železniške proge, pri Rižani, lahko poskušali doseči višino približno 70 metrov nad morjem: »Od tam bi se železniška proga nadaljevala s strmim nagibom do 80 promilov na zgornjo ploščad, ki je na lokaciji Prešnica. Od Prešnice do Divače pa bi se spet nadaljevala po stari progi.«
Spodnji in zgornji del drugega tira naj bi uresničili kot dvotirno progo z vsemi ustreznimi preprekami, ki bi okoliško prebivalstvo zaščitile pred ropotom oziroma hrupom mimovozečih vlakov. Zgradili naj bi, kajpak, tudi nadvoze, podvoze ter vse potrebne prehode za ljudi in živali: »Naš projekt je popolnoma skladen s tako imenovanimi posebnimi vladnimi dogovori Ten-T in, kar je najpomembneje, še posebno bi poudaril inovativnost. Evropski denar za evropsko inovacijo!«
Voziček kot elektrarna
Snovalci so takšen alternativni projekt poimenovali kar Dvotirna proga, ta pa bi obsegal, kot rečeno, tudi inovacijo: potisni voziček za vlakovno kompozicijo z njene zadnje strani. Ta naj bi upoštevajoč dinamiko povezanih vagonov brez težav omogočil premagovanje večjih vzponov od običajnih pri javnih železniških progah: »Voziček zagotavlja primerno silo za potiskanje v hrib, do 100 ton ali pa manj, ko je breme manjše. Njegova zanesljivost je posledica dveh vlečnih jeklenih vrvi. Pri spuščanju po strmini navzdol bi bil ta voziček uporaben za zadrževanje, upočasnitev kompozicije, kar bi poleg tega omogočalo proizvodnjo električne energije. Pri polni obremenitvi bi bilo to podobno hidroelektrarni z močjo do 2,5 MW. Inovativnost je še dodatno nadgrajena s posebno kretnico in kompenzacijskim sklopom na potisnem vozičku. Voziček je, seveda, primeren bremenu in je težak 80 ton.«
Če bi se država odločila za ta projekt, s tem naj ne bi privarčevala samo 500 milijonov evrov – na spletni strani projekta Drugi tir so objavili, da znaša ocena investicijske vrednosti gradnje drugega tira 1.289,878.629 evrov –, zagotovila bi si še drug zaželen rezultat: če bi gradbeno dovoljenje za tak projekt izdali že letos, bi lahko graditi začeli že spomladi prihodnje leto: »S kakovostno organizacijo in zagotovitvijo plačil izvajalcem ter brez mencanja bi bil projekt v letu 2020, najpozneje v letu 2021, že pod streho. Vlaki bi takrat lahko bistveno razbremenili cestni promet od Kopra do Maribora.«
In kaj naj bi bilo najpomembneje? Dvotirna proga, ki jo predlaga dr. Duhovnik v sodelovanju s skupino strokovnjakov, bi poleg ogromnega časovnega in finančnega prihranka zagotovila še nekaj, kar naj bi bilo celo najbolj dragoceno za Luko Koper – veliko večjo pretočnost vlakov. Z aktivno vleko v predoru bi lahko na leto pretovorili približno 22 milijonov ton. Zdajšnja potreba luke je, kot je znano, 12,5 milijona ton v enem letu: »Luka Koper bi imela možnost, da v letu 2027 pretovori skupno že do 44 milijonov ton tovora, ki bi iz Kopra odpotoval po drugem tiru.«
»Da bi se to lahko začelo uresničevati, zadostuje, da nam nekdo zamahne z zastavico. Da mi lahko začnemo teči. Mi smo na ta tek pripravljeni, delali bi lahko tudi po 12 ur na dan in se odpovedali celo dopustu kot že tolikokrat.«
| Prvi vlak bo peljal leta 2025 Na infrastrukturnem ministrstvu priznavajo, da je tudi različica Drugega tira, ki jo ponuja dr. Jože Duhovnik, lahko zanimiva in inovativna, a bi odločitev njej v prid, dodajajo, danes žal pomenila vrnitev na začetno točko: »Tja, kjer smo bili s tem projektom pred 20 leti.« Opozarjajo, da je Duhovnikov predlog zunaj območja že sprejetega državnega prostorskega načrta. In kaj to pomeni? Pomeni, da bi, če bi želeli ukreniti prav vse za to, da se njemu pomaha z zastavico (prižge zelena luč), potrebovali približno deset let. Glede požarne varnosti pa, denimo, odgovarjajo, da bo ta pri projektu Drugi tir povsem v skladu z vsemi domačimi in mednarodnimi standardi ter da bodo po tej progi brez tveganja lahko vozili tudi potniški vlaki. Prvi vlak za potniški in tovorni promet naj bi po novem, drugem tiru zapeljal leta 2025. |
