LJUBLJANA – »Izvršilni odbor društva na podlagi poznavanja dosedanjega dela našega dolgoletnega poklicnega kolega, kariernega tožilca, profesorja prava in ustavnega pravnika dr. Zvonka Fišerja kot tudi na podlagi vsakdanjih delovnih stikov, načina vodenja tožilske organizacije ter doseženih rezultatov ugotavlja, da dr. Zvonko Fišer kot generalni državni tožilec uživa naše polno zaupanje,« so danes sporočili iz društva, ki ga vodi Alenka Mežnar. Pretekli petek je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Boris
Štefanec o manipulacijah Fišerja in Zalarja KPK je koruptivnost Fišerja in Zalarja opisal takole: – dr. Zvonko Fišer, generalni državni tožilec, je kršil dolžno ravnanje s tem, da je dne 9. 2. 2012 ministru za pravosodje podal predlog št. Tu-K 3/2012/5-7 za imenovanje generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS za dobo petih let, kljub temu da predhodno ni bil izveden oziroma dokončan javni natečaj, kot zahteva 140. člen ZDT-1, niti ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev in bila sprejeta ustrezna odločitev državnotožilskega sveta, kot določa 62. člen ZDT-1, to pa sta edini možnosti oziroma edina postopka, ki ju zakon predvideva za zakonito zasedbo omenjenega delovnega mesta;– Aleš Zalar je v času, ko je opravljal funkcijo ministra za pravosodje, kršil dolžno ravnanje s tem, da je dne 9. 2. 2012 izdal odločbo št. 110-9/2012/4, s katero je imenoval generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS za dobo petih let, kljub temu da predhodno ni bil izveden oziroma dokončan javni natečaj, kot zahteva 140. člen ZDT-1, niti ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev in bila sprejeta ustrezna odločitev državnotožilskega sveta, kot določa 62. člen ZDT-1, to pa sta edini možnosti oziroma edina postopka, ki ju zakon predvideva za zakonito zasedbo omenjenega delovnega mesta; z navedenim ravnanjem pa je bila tretji osebi omogočena nepremoženjska korist v obliki zasedbe delovnega mesta generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS, s čimer so izpolnjeni tudi vsi znaki korupcije kot jo opredeljuje 1. točka 4. člena ZIntPK; |
Štefanec ugotovila, da sta pri zaposlitvi nekdanjega državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Boštjana Škrleca ravnala koruptivno tako Fišer kot Škrlečev nekdanji šef, minister Aleš Zalar. Na državnotožilski svet se je včeraj obrnil bivši šef protikorupcijske komisije, zdaj minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Tožilci dvomijo o KPK
Tožilci so želeli sprva odločanje o Fišerju prestaviti na prihodnji mesec, danes pa so sporočili: »Izvršilni odbor Društva državnih tožilcev Slovenije se je seznanil z ugotovitvijo senata Komisije za preprečevanje korupcije (z dne 31. 3. 2015), da sta generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer in nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar v letu 2012 s svojim ravnanjem pri zasedbi mesta generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS izpolnila vse znake korupcije. Predvsem zaradi medijske odmevnosti je izvršilni odbor društva te ugotovitve komisije obravnaval z vidika morebitnih posledic tako za ugled članov društva, nosilcev državnotožilske funkcije kot tudi za nadaljnje delo institucije državnega tožilstva. Izvršilni odbor ocenjuje, da je dolžan na načelni ravni – brez poseganja v pristojnosti in odločitve komisije – slovensko javnost, udeležence kazenskih postopkov in organe, pristojne za urejanje pravnega položaja komisije ter njenega razmerja do organov pregona in sojenja o kaznivih dejanjih, opozoriti na naslednje: Po veljavni zakonodaji Komisija za preprečevanje korupcije obravnava sum korupcije (in izvršuje druge svoje naloge) po določbah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) v postopku, ki ni primerljiv z zahtevami in standardi kazenskega postopka (in drugih sodnih postopkov). V takem postopku sprejema načelna mnenja ali ugotovitve, na podlagi katerih zaradi uporabljenih kazenskopravnih pojmov (kot so korupcija, mednarodna korupcija, kršitev dolžnega ravnanja, koristi, odgovornost itd.) nastaja vtis, da gre nujno tudi za kršitve na ravni kriminalnega delovanja, kar vključuje prepričanje, da so ugotovljena dejstva že sama po sebi lahko zanesljiva podlaga za kazensko obtožbo, in vzdržuje pričakovanje enakih odločitev drugih organov, ki delujejo po drugačnih, strožjih pravnih, in ne zgolj vrednostnih podlagah.«
Pravijo, da je zakonodaja luknjasta
Tožilci so Fišerju v bran zato zapisali: »Če do takih končnih učinkov ne pride, so pristojni organi, v tem okviru še posebej tudi državni tožilci, izpostavljeni neupravičenim očitkom, da svojega dela ne opravljajo ustrezno in učinkovito. Strokovna javnost je že večkrat opozorila na pomanjkljivosti naše protikorupcijske zakonodaje, tako v navedenem pogledu kot tudi z vidika zahtev po ustavno skladnem postopku, ki ga komisija vodi proti posameznikom in v zvezi s katerim svoje ugotovitve posreduje javnosti in drugim pristojnim organom. Da so posamezne določbe, po katerih komisija deluje, lahko ustavnopravno sporne, kažejo tudi nekatere odločitve najvišjih sodišč in številne pobude za presojo ustavnosti ZIntPK in za njegove spremembe. Izvršilni odbor društva zato pričakuje, da se bodo pristojni organi o zatrjevanih zakonskih pomanjkljivosti ZIntPK čim prej izrekli in jih v najkrajšem času tudi odpravili v interesu postopkovne verodostojnosti, usklajenosti pravnih podlag za obravnavanje najtežjih očitkov z elementi kazenske odgovornosti in prepričljivosti odločitev vseh organov, ki se o tem izrekajo.«
Zdaj je na potezi bivši šef KPK Klemenčič, ki je včeraj Mežnarjevi in njenemu svetu žogico vrgel z besedami: »Ugotovitve kažejo, da je prišlo do kršitve predpisov. Zato je ministrstvo za pravosodje mnenja, da te predstavljajo dovolj resno in zadostno podlago, da se o zadevi v najkrajšem možnem času izreče najprej predsednica državnotožilskega sveta, nato pa še državnotožilski svet.«