LJUBLJANA – Vlada je na današnji redni seji prejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca Jožeta Tanka (SDS) v zvezi z vloženimi ovadbami in odškodninskimi tožbami na bančnem področju. Vprašanja so se nanašala na odkrivanje nepravilnosti na področju bančnega poslovanja, s poudarkom na številu vloženih ovadb in odškodninskih tožb na bančnem področju, zanimalo pa ga je tudi, katere so glavne ovire, s katerimi se pri svojem delu srečujejo preiskovalci, tožilci in sodišča.
Ministrstvo za finance je podatke pridobilo pri ministrstvu za pravosodje, ministrstvu za notranje zadeve, pri Banki Slovenije ter pri bankah v državni lasti.
Banke prijavile 82 sumov kaznivih dejanj
Iz odgovorov, ki jih je ministrstvo za finance prejelo od ministrstva za notranje zadeve, je razvidno, da je policija v letih 2013 in 2014 od bank skupaj prejela 82 prijav sumov kaznivih dejanj zoper 116 oseb. Po podatkih ministrstva za pravosodje pa so okrožna državna tožilstva ter specializirano državno tožilstvo skupaj prejeli 102 kazenski ovadbi, ki se nanašajo na sum kaznivega dejanja s področja bančnega poslovanja, je zapisano v poročilu vlade.
Iz odgovorov bank ministrstvu za finance je razvidno, da so te banke bodisi že vložile odškodninske zahtevke bodisi že izvajajo poseben sistematični pregled kreditnega procesa v preteklosti z namenom ugotavljanja morebitne odškodninske odgovornosti vodilnih in vodstvenih bančnih delavcev.
Zaradi nepoznavanja bančnega okolja
Policiji glavno oviro pri njihovem delu predstavlja vsebinska pomanjkljivost naznanil sumov kaznivih dejanj, kar občutno podaljšuje trajanje predkazenskih postopkov. Glavne težave pri delu državnih tožilcev pa so povezane z obsežnostjo dokumentacije, s pridobivanjem podatkov in dokumentacije iz tujine, pridobivanjem in z analizo elektronskega gradiva, s specifičnimi znanji s področja bančništva in z nepoznavanjem bančnega okolja. Oba organa pregona pa zaznavata tudi pomanjkanje samoiniciative na strani bank oziroma bančnih uslužbencev, ki najbolj poznajo dejansko stanje ter razpolagajo s strokovnim znanjem in poznavanjem bančnih poslovnih procesov.
Z odkrivanjem in s preiskovanjem bančnih kaznivih dejanj se ukvarjata dve specializirani preiskovalni skupini, ki jih vodi in usmerja Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, v njiju pa sodelujejo predstavniki Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije, Banke Slovenije, Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS in Nacionalnega preiskovalnega urada.
V Banki Slovenije deluje tudi posebna specializirana skupina, ki opravlja forenzično delo tako za potrebe Banke Slovenije kot tudi za potrebe predkazenskega postopka in policiji po potrebi nudi ustrezno strokovno pomoč pri odkrivanju ter dokazovanju kaznivih dejanj.
