MARKOVCI, GORIŠNICA – V Sloveniji smo nenehno priče dogodkom, ki v imenu napredka in sodobnosti navadnim državljanom spreminjajo življenje in jim nepovratno poslabšajo kakovost bivanja. Eden takih je po šestih letih iz preteče nočne more postal resnična težava prebivalcev občin Gorišnica, Markovci in Videm, ki ležijo nekaj kilometrov od Ptuja.
Skozi ta naselja bo namreč potekala trasa visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce–Pince, ki je bila sprejeta po šestih letih ujčkanja v predalih in mapah gospodarskega in okoljskega ministrstva. Daljnovod je – že odkar se je pojavil kot zamisel – precej vznemiril prebivalce okoli začrtane trase, kjer naj bi potekal. Tisto, kar jih vznemirja, je potek skozi naseljene dele vasi oziroma nad njimi; prav nasprotno od pričakovanj državljanov, da bodo daljnovode postavili čim dlje od naselbin.
V Markovcih so nas opozorili, da bodo prizadeti tudi v njihovi občini, a so nas takoj napotili v Gorišnico, kjer bo daljnovod potekal dobesedno nad hišami ljudi, ki živijo v tamkajšnjem zaselku Placerovci. Med prostranstvi polj in gozdov se približamo nesrečni naselbini. Najbližja soseda, tista, ki bo neposredno ogrožena, je starejša upokojenka Matilda Horvat, ki živi v Placerovcih: »Na naši strani je ogroženih devet hiš. Mladi pravijo, da bodo odšli, mi stari pa...« skomigne z rameni ter nadaljuje: »Že zdaj ima vsaka druga hiša raka, sevanje morda prihaja že iz elektrarne sto metrov vstran, zdaj pa še daljnovod,« našteje niz lokalnih težav.
»V Ljubljani
se jim fučka«
Eden od razlogov, da bo trasa potekala skozi naselje, ne pa – kot so predlagali prebivalci – naravo, je zaščita območja Natura 2000 (evropsko omrežje posebnih varstvenih območij), kjer živijo pestri ptičji rodovi. »Več so vredni ti ptiči kot pa mi,« se čudi Matilda. Tudi njeni bližnji sosedi sta ogorčeni: »Vsi smo proti, v Ljubljani pa se jim fučka, kot da tu ne živimo ljudje. Mi pa naj pokrepamo,« se priduša Jožica. Ivanka ob njej kaže, kje po zraku bo potekal prihajajoč strah za ljudi, ki že zdaj nimajo več miru. Kdaj ga bodo znova imeli? Slabo jim kaže. Poleg sosed je vznemirjen pes Tarzan, ki laja v ozadju hiše; kako bo šele lajal, ko bodo nanj vplivala elektromagnetna valovanja? Bo polna luna takrat vsak večer?
Številna vprašanja se porajajo ljudem, v katerih se čutita nemoč ter razočaranje nad ljubljanskim oziroma ministrskim nerazumevanjem. In to se ne zrcali le iz izjav navadnih občanov, ampak tudi Jožefa Kokota, župana Gorišnice, ki jo bo načrtovana električna pošast najbolj prizadela: »Občina ne nasprotuje daljnovodu, ampak novi trasi: ta bo šla čez hiše, in to bo problem,« pravi Kokot ter dodaja, da ni bila upoštevana niti ena pripomba lokalnih skupnosti.
Prijaznemu županu sive lase že nekaj let dela državni načrt, pri spremembi katerega ne pomaga sodelovanje treh občin, civilne iniciative ter skupne okrogle mize. »Mislim, da so prišli tako daleč, da ni povratka,« je črnogled. Na zadevo so opozorili tudi oba poslanca, Branka Mariniča in Franca Pukšiča: »Marinič naj bi zastavil poslansko vprašanje, nas na neki način zagovarja, Pukšič pa je povedal, da bi lahko kaj rekel, če bi bil v opoziciji. Ker pa je v koaliciji, ne more. Pozabili so na bazo, ki jih voli,« ugotavlja župan, ki opozarja, da ljudje niso zadovoljni.
Krajani pred uporom?
Prebivalci so daleč od oči in srca tistih, ki so ljudem uredili življenje po svoje. »Nimamo nikakršne moči. Sklicujemo seje in okrogle mize, pa se naš glas ne sliši,« pravi župan, ki piše v Ljubljano, potuje in se sestaja; a kljub njegovi angažiranosti za Gorišničane ni kaj prida učinka oziroma pomoči. »Prednostno postavljajo ptice pa naravoslovce. Vse, samo ljudi ne,« se čudi Kokot.
Država oziroma vlada ima tako moč, da lahko mimo volje ljudi in občin postavi svoj državni prostorski načrt. Nič ne pomaga dejstvo, da je v eni občini Natura 2000 razlog, da tam ni daljnovoda, v drugi občini pa to ni ovira. Ljudje so zbegani in se počutijo zapostavljene.
»Normalno, da smo potem jezni na državo,« posledice neposluha države obrazloži še ena krajanka, Dragica. »Malega človeka ni nikoli nihče upošteval, to je tako bilo in bo ostalo. Potem bo prišlo tako daleč, da se bodo ljudje uprli.« In morda se bo šele takrat kdo v prestolnici vprašal, kaj se je zgodilo, da so ljudje na vasi tako vznemirjeni.