MARIBOR – Električna mobilnost je v razvitem svetu precej bolj navzoča kot v Sloveniji, kljub temu pa v vladni službi za podnebne spremembe pravijo, da so z razvojem tega področja v naši državi zadovoljni. Država je v podporo temu področju lani že sprejela program za spodbujanje električne mobilnosti, ki omogoča tudi subvencije za nakup ali predelavo vozila.
Vse potrebuje čas
Po besedah Barbare Simonič iz vladne službe za podnebne spremembe je v program med drugim vključena tudi ureditev gradbene zakonodaje za postavitev polnilnih mest, ki so po novem obravnavana kot enostavni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Ob tem so se z elektrodistributerji in drugimi akterji odločili urediti sistem za spremljanje, vzdrževanje in nadzor polnilne infrastrukture. Pismo o nameri naj bi bilo podpisano konec meseca, februarja pa se bodo že začele prve dejavnosti na tem področju.
»Stvari se torej premikajo, kar je tudi zasluga dobrega sodelovanja med vsemi akterji na tem področju, a je za to potreben čas. Treba je vedeti, da je Toyota potrebovala sedem let, da je prodala svoj milijonti avtomobil prius. Vsaka nova tehnologija potrebuje čas, mi pa smo vseeno majhni, kar še dodatno vpliva na to,« je dejala Simoničeva, ki konkretnih podatkov o tem, koliko električnih avtomobilov je trenutno registriranih v Sloveniji, nima.
Premalo sredstev
Električna mobilnost v svetu in pri nas je še v fazi uvajanja, pa je povedal Karel Jezernik z mariborske fakultete za elektrotehniko in dodal, da je hitrost uvajanja odvisna od več različnih dejavnikov (življenjske navade voznikov, omejitve v razdalji glede na shranjeno energijo, potrebe po novih hranilnikih energije oziroma pametnih omrežjih, tudi same lastnosti električnega avtomobila).
Predstavnik švicarskega podjetja ABB v Sloveniji, ki velja za enega vodilnih proizvajalcev in razvijalcev novih tehnologij, Ivan Turk meni, da gre Slovenija v korak z drugimi članicami EU in je vsaj enakovredna drugim državam v srednji Evropi.
»Trenutne ekonomske in politične razmere, majhno število električnih vozil oz. njihova dosegljivost, pa tudi razpoložljivost polnilne infrastrukture kažejo, da smo na začetku poti, ki pa je pravilno zastavljena,« pravi Turk in dodaja, da pa so zdajšnje slovenske investicije v to področje neprimerljive s primerom Estonije, kjer prav ta trenutek za e-mobilnost namenjajo kar 50 milijonov evrov. Za ta denar bo tudi njegovo podjetje sodelovalo pri postavitvi 200 hitrih in 500 običajnih polnilnih postaj, za potrebe socialnih služb pa bodo nabavili kar 500 vozil na električni pogon.
Slovenija in Estonija sta v tem pogledu neprimerljivi, na to odvrača Simoničeva, saj so za nas tovrstni projekti v teh finančnih razmerah nepojmljivi, medtem ko Estonije finančna kriza še zdaleč ni tako prizadela. Kljub vsemu pa je Slovenija precej napredna na tem področju, saj ima vendarle trenutno okoli 45 polnilnih mest – kar pa je za zdaj še neprimerljivo z državami, kot so Avstrija, Nemčija, Francija.
Težave s polnjenjem
Velik poudarek e-mobilnosti namenjajo tudi nekateri največji avtomobilski proizvajalci. Kot je povedal zastopnik podjetja Citroen v Sloveniji Corrado Alessio, je pri nas to področje še v začetni fazi, saj so lani prodali vsega tri vozila, pa še pri teh gre v glavnem za povpraševanje javnih ustanov in podjetij, ki so okoljsko osveščena. Po njegovih podatkih je bilo lani registriranih 84 hibridnih in 12 električnih vozil, leto poprej pa 117 hibridnih vozil.
Med razlogi, zakaj se ljudje ne odločajo bolj množično za električne avtomobile, je po besedah Alessia poleg slabe ozaveščenosti ljudi, nezadostne infrastrukture in zaradi nizkega povpraševanja precej visokih cen vozil tudi počasno polnjenje baterij. To namreč traja tudi do osem ur, kar pa bo že v bližnji prihodnosti drugače. Slovenija je svojo prvo hitro polnilno postaji nedavno dobila v Mariboru, s čimer se je čas za 80-odstotno polnitev baterije skrajšal na vsega pol ure.
