GORNJA RADGONA – Če imate najmanj milijon evrov, kolikor je izklicna cena, potem lahko postanete slovenski graščak, lastnik gradu Cmurek na Tratah v občini Šentilj. Od Maribora je oddaljen 33 kilometrov, od Gornje Radgone pa 18.
Zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin, torej gradu in ustreznih parcel, ki se prodajajo, je Republika Slovenija, upravljavec pa Socialno-varstveni zavod Hrastovec, saj je bil na Tratah kar nekaj časa njihov oddelek za duševno in živčno bolne. Grad je od leta 2004 prazen, v njem pa želijo urediti muzej norosti.
Grad Cmurek bodo prodajali na javni dražbi, ki bo 16. avgusta 2016; izklicna cena znaša 1,024.467 evrov. Razpisano dražbo so objavili v zadnji številki Uradnega lista, ki je izšla pred enim tednom. Poleg gradu, ki so ga v občini Šentilj pred leti razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, je na prodaj še sedem parcel s skupno površino nekaj več kot 10.000 m2. Morebitni kupec, ki bi rad postal nov slovenski graščak, bo moral plačati še dvoodstotni davek na promet nepremičnin, torej bo moral k izklicni ceni primakniti še nekaj več kot 20.000 evrov. Poleg že običajnih dokumentov, ki so potrebni za sodelovanje na taki dražbi, bo moral predložiti še program nadaljnjega razvoja gradu Cmurek, iz katerega bo razvidna uporaba objekta v naslednjih desetih letih.
Tudi last celjskih grofov
Grad Cmurek stoji na strmi pečini nad mostom čez Muro pri naselju Trate, kjer je mednarodni mejni prehod do avstrijskega naselja Mureck. V prvi polovici 12. stoletja so ga pozidali svobodni gospodje Cmureški. V več kot osemstoletni zgodovini je pogosto menjal lastnike. Tako so ga na primer leta 1386 kupili celjski grofje, leta 1401 pa ga je grof Herman Celjski prodal svaku Hansu Stubenberškemu. Grofje Stubenbergi so ga imeli vse do leta 1931, ko ga je kupil Anton Mally, prejšnji grajski oskrbnik.
»V letih od 1930 do 1945 so v njem delovali obrtniki, šola za nemško mladino, zdravnik in celo gostilna,« je v gradivu o muzeju norosti na Tratah zapisala dr. Sonja Bezjak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. »Po drugi svetovni vojni je država grad nacionalizirala, leta 1948 pa so v njem uredili dom onemoglih. Prvega oktobra 1956 so na Tratah odprli enoto Doma za duševno defektne Hrastovec z dvesto posteljami za nove oskrbovance. V obdobju do okoli 1970. so bili tu nastanjeni bolniki in usmiljenke iz zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani, zaposlili so razpoložljiv kader, nešolane in brez izkušenj za delo v stroki, dela so se priučili, bolnike vzeli za družinske člane, z njimi so delali na poljih in v hlevih, bolniki pa so pomagali pri delu na okoliških kmetijah. Razmere so se začele izboljševati šele po letu 1970, ko so na Trate prišle prve šolane medicinske sestre. Začele so vzpostavljati higieno, delo na poljih in hlevih so ukinili ter uvedli delovne terapije. Še leta 1998 so bili na Tratah štirje oddelki, 163 varovancev in 108 zaposlenih. Leta 2004 je država zaprla Zavod za duševno in živčno bolne na Tratah, stanovalce pa razselila v prijaznejše oblike bivanja. Od takrat je grad prazen.«
Grad je bil večkrat prezidan, nazadnje konec 18. stoletja, ko so podrli romanski stanovanjsko-obrambni stolp. Prvotna stavba je bila pozidana v obliki mogočnega pravokotnega palacija, ki je bil zavarovan z obzidanim dvoriščem in stolpom. Pozneje so obzidje na južni, dohodni strani zavarovali še z dvema masivnima obrambnima stolpoma, ki so ju podrli v začetku 19. stoletja. S preostalih treh strani je cmureški grad varovala strmina.
Grajsko poslopje je bilo večkrat temeljito predelano, leta 1544 je bilo v tako slabem stanju, da so ga morali obnoviti. Glavno obnovo je doživelo med letoma 1580 in 1592, ko so ga renesančno predelali, in od takrat izvira današnja podoba štiritraktnega dvonadstropnega gradu z lepimi toskanskimi arkadnimi hodniki na dvorišču. V začetku 17. stoletja so pozidali nadstropni vhodni trakt z rustičnim portalom in dvižnim mostom. V jedru so vidne romanske prvine, vanj pa vodi renesančni portal.
Danes v gradu deluje nastajajoči muzej norosti, ki oživlja davno in tudi nedavno zgodovino grajske stavbe, ki je vezana na obravnavo ljudi s težavami v duševnem zdravju. Dr. Bezjakova je v predstavitvi zapisala, da naj bi bili v muzeju predstavljeni predvsem svetovna in evropska zgodovina norosti, zgodovina zdravljenja norosti na Slovenskem (posebneži, blaznice, norišnice), zgodovina norosti na gradu Cmurek in zgodovina odklonov od normalnega.
