NEVARNO

Država ne zavaruje svoje jame, nevarne za otroke

Objavljeno 31. maj 2013 09.01 | Posodobljeno 31. maj 2013 09.01 | Piše: Vladimir Jerman

Brezno nad vasjo Odrga v občini Trebnje je javno dobro in se ne sme zasuti.

TREBNJE, ŠTORE – Maja 2011 je trebanjski Cajtng poročal o globoki luknji v gozdu nad vasjo Odrga, »ki zna biti celo smrtno nevarna tako za ljudi, ki tam hodijo, kakor tudi za živali«. Porodil se je sum, da je jama nastala kot posledica miniranj ob izgradnji avtoceste. Nevarno past, ki ždi v podrasti le tri korake od gozdne poti, so nato ogradili s trakom. Goran Smuk, lastnik Cajtnga, je obvestil še novomeške jamarje, ki za to jamo niso vedeli.

Prežeče žrelo

Vanjo so se nato spustili trebanjski gasilci in novomeški jamarji. Na dnu globokega brezna – elektronski kataster jam navaja globino 21 metrov in dolžino 26 metrov – so odkrili dvoranico, iz katere vodi naprej okoli pet metrov dolg rov, ki se konča s podorom. V jami so videli kapniške tvorbe in jamske živali, žal pa tudi vanjo odvržene smeti, je poročal Cajtng: »Gasilci so ugotovili, da jama ni novega nastanka in da gre za naraven kraški pojav, v zadnjem času se je le povečala vstopna odprtina. V akciji gasilcev je sodeloval tudi Trebanjec Frenk Jenkole iz Jamarskega kluba Krka, sicer izkušeni jamar in jamarski reševalec. Za vse te podatke in slike iz 'podzemlja' se zahvaljujemo občinskemu inšpektorju Vinku Ribiču

Ko smo si te dni ogledali temačen vhod v jamo nad Odrgo, smo videli, da jo obdajajo opozorilni trakovi na količkih, ki so povezani še z žico. Žal pa so v enem delu med dvema količkoma pretrgani trakovi in žica, tako da je tam prehod v luknjo povsem prost. Človek bo že znal presoditi, da tam ždi neka nevarnost, malček, ki lahko uide nadzoru starejših, bi pa lahko zakorakal naravnost v žrelo. Enako žival.

Sprto s pametjo

Goran Smuk nam je posredoval še te podatke: »Jama naj bi bila že stara in ni posledica gradnje avtoceste. Govorili smo z domačinom, ki je pred 30 in več leti, še mlad, vanjo metal kamenčke. Količke z varovalnim trakom okoli nje naj bi postavil lastnik. Ta naj bi bil tudi edini, ki to lahko naredi. Občina, država ali inšpektor (kdor koli pač) menda na ozemlju, ki je tuja lastnina, ne sme delati ničesar – očitno tudi ne sme zavarovati nevarne luknje. Kdo bi bil kriv, če kdo pade v jamo? Menda človek sam. Ker nima kaj delati v tujem gozdu. Ljudje smo navajeni, da neka inštitucija pač zavaruje vse, kar je javno nevarno. V tem primeru očitno ni tako. Je pa res, da lastnik jame – poudarjam – ne sme zasuti. Epilog? Jame na svoji lastniški parceli ne smem zasuti, če jo hočem ograditi ali kakor koli zavarovati, pa moram to storiti na svoje stroške. Če je luknja nevarna, si bo človek sam kriv, da je morda padel vanjo.«

S pametjo sprte logike je v naši zakonodajni praksi toliko, da nas niti zbode ne več. Ob navedenem Smuk glasno premišlja, da bi za zavarovanje z dovolj visoko in trdno ograjo, morda tudi opozorilnim napisom – ne bi škodila tabla z opisom kraške jame – morala poskrbeti država (ali občina), seveda v dogovoru z lastnikom.

A je že tako, ugotavljamo, da šolani in plačani strokovnjaki z zakoni in predpisi poskrbijo, da nič ne smejo – ker potem jim tudi nič ni treba.

Korak pred luknjo

Odkritja nove jame blizu svojega doma v Pečovju 21a, občina Štore, pa sta se med nedeljskim sprehodom 28. aprila letos bolj prestrašila kot razveselila oče in sin Antlej, obema je ime Franci.

Sin, sicer dijak mariborske šole za zdravstvene tehnike, je o tem povedal: »Okoli desetih sva šla z očetom na breg ob sosedovem vinogradu nabirat poljsko cvetje. Že večkrat sva se tam sprehajala. Poznala sva za krušno skledo široko in pol metra globoko, povsem nenevarno vdolbino v travišču. Zdaj pa je tam pred nama zevala črna luknja, na vrhu široka pol metra, globlje pod rušo pa precej širša. Kdor bi padel noter, sam ne bi mogel ven, in vprašanje je tudi, koliko bi bilo iz globine slišati klice na pomoč. Res sva z očetom najprej pomislila na nevarnost. Poklical sem regijski center za obveščanje, ki me je zvezal z gasilci. Ti so pozneje, ob pojavu tudi prav presenečeni, ocenili, da je globoka od sedem do osem metrov z dvema rovoma spodaj. Vanju je morala zdrseti prst, da je zazevala luknja. Preseneča, da je nastala na vrhu brega, saj bi jo morda prej pričakovali v globeli.«

Notranjost novonastale luknje si je dijak Franci ogledal nadvse izvirno: »Mobilnik sem privezal na vrvico, ga spustil v jamo in jo snemal.«

Posnetek je zgodovinski, saj bodo jamo, po splošnem prepričanju prežečo nevarnost, v kratkem zasuli, kot je napovedal župan Miran Jurkošek.

Deli s prijatelji