KRANJ – Nekdanji kranjski sodni izvršitelj Zvonko Zorč se je znašel v absurdni situaciji. Kot nesrečni rabelj, ki je vsakodnevno izvrševal kazni in vihtel mesarico, se je zdaj sam znašel na tnalu pod njeno ubijalsko ostrino. Zorč je med letoma 2000 in 2006 izvajal izvršbe na podlagi sklepov sodišča, dolžnikom prihajal zapečatit hiše, zdaj pa mu grozi, da mu bo država za 295,65 evra dolga vzela hišo. Največja ironija v njegovem primeru pa je, da naj bi mu država dolgovala več, kot znaša njegov dolg do nje. Zvonko mora namreč državi zaradi ene izmed izvršb, ki ni bila uspešna, vrniti omenjeno vsoto, država oziroma kranjsko okrajno sodišče pa mu je, pokaže obširno dokumentacijo, dolgovala plačilo za izvedene izvršbe. Nekdanji izvršitelj sicer priznava dolg, vendar se mu zdi neumno, da bi moral poravnati dolg do države, če je ta njemu dolžna še več denarja. »Oni so bili meni dolžni več, zakaj bi plačal jaz, če oni niso plačali meni?« se čudi Zvonko.
Ostal brez službe?
Zaradi dolga naj bi celo izgubil službo. Po njegovih besedah so ga namreč leta 2006 razrešili, ker naj ne bi več izpolnjeval »moralnih kvalitet«, ker je bil pač dolžnik. »Ker mi je bila država dolžna več, kot sem bil jaz njej, sem predlagal kompenzacijo. Odgovor je bil ne,« pripoveduje. Takratni pravosodni minister Lovro Šturm ga je razrešil, prisiljen je bil vložiti izvršbo zoper državo, da bi pač dobil svoj denar. Ko je vložil tožbo, je bilo nekaj teh terjatev starih že štiri leta. »Ne gre za velike zneske. Posamezne postavke so znašale do 100 evrov, a država tega ni hotela plačati,« pojasni. Država naj mu ne bi hotela izplačati dolga za izvedbo izvršilnih postopkov, ki je znašal 5659 evrov. Večina dolga je sicer poravnala, vendar mu je še vedno dolžna slabih 100 evrov.
Najbolj ironično pa je, da ga je pravobranilstva začelo terjati šele po tem, ko je Zvonko pristojne spomnil, da primer še ni zaprt; sklep o izvršbi zaradi dolga je postal pravnomočen 24. avgusta lani, februarja letos pa se je država v zemljiški knjigi vpisala na njegovo hišo.
Zastavlja se vprašanje, zakaj so se za slabih 300 evrov dolga odločili prav za rubež hiše, ki je seveda njegovo največje premoženje. »Predlagali so le eno izvršilno sredstvo, in sicer rubež moje hiše. Izvršbo so mi dali na osnovno stvar, hišo, medtem ko imam v Prekmurju veliko vinogradov, v Zalogu imam pol hektarja zemlje, na Hrušici dva hektarja in pol,« je začuden. Če je bilo v primeru Vaskršić javno podjetje tisto, ki je zahtevalo rubež hiše, je hiša tokrat zadišala državnemu pravobranilstvu.
Plomba na sodišče
Kot odgovor na izvršbo je Zvonko v dopisu navedel, da mu je sodišče dolžno večji znesek, zato je predlagal kompenzacijo, a pravobranilstvo naj bi to zavrnilo. »Glede mojega dolga so zavlačevali in se delali norca iz mene,« je prepričan. Da bi preizkusil, ali sodišče pri rubežih obravnava vse z enakimi vatli, se je tudi sam odločil zahtevati izvršbo na nepremičnino. Da bi zaščitil svojo terjatev, bo vložil zahtevo za izvršilni postopek, v katerem bo zahteval plombo na objektu in parceli kranjskega sodišča. »Oni so šli samo na mojo hišo, jaz pa bom šel na stavbo in zemljišče okrožnega sodišča,« je napovedal Zvonko. Država po njegovi oceni nima morale. »Država ima denar, vendar ga ne da,« je prepričan.