LJUBLJANA – Urejanje problematike avtorskih pravic in nadomestil za njihovo uporabo je v Sloveniji še eno izmed področij, ki očitno nikoli ne bodo v celoti urejena tako, kot bi se spodobilo. Če denimo za glasbene ustvarjalce skrbi Sazas, za ustvarjalce s področja književnosti, znanosti in publicistike Društvo ZAMP, za izvajalce in proizvajalce fonogramov Zavod IPF, za avtorje, izvajalce in producente avdiovizualnih del Zavod Aipa in Sazor GIZ za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov s področja književnosti, znanosti, publicistike v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb, pa za upravljanje pravic iz naslova novinarskih del še vedno ne skrbi nihče.
Četudi je bil zakon o avtorskih in sorodnih pravicah leta 2008 spremenjen ravno v členu, ki govori o delitvi zbranih nadomestil med avtorje (fizične osebe, ki so ustvarile avtorsko delo) in imetnike avtorskih pravic (založnike) v razmerju 30 proti 70 odstotkov, se vse do danes ni nič premaknilo. Nekateri s prstom kažejo na Urad RS za intelektualno lastnino in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki bdi nad delovanjem urada, češ da tamkajšnji uradniki vse od leta 1995 le udobno sedijo na svojih stolčkih in da jih ta problematika ne zanima. A kot vse kaže, je problem pri založnikih, avtorjih del in podjetjih, ki se ukvarjajo z dnevnim izborom prispevkov iz domačih in tujih medijev (t. i. klipi) za njihove naročnike. Ti bi namreč morali ustanoviti posebno organizacijo, ki naj bi pridobila licenco za kolektivno upravljanje izdajateljskih in avtorskih pravic, ter se hkrati dogovoriti o načinu delitve zbranih sredstev, a kot so nam pojasnili na uradu, vloge za ustanovitev kolektivne organizacije še niso prejeli.
Na Sindikatu novinarjev Slovenije so nam povedali, da so bili s kliping agencijami načeloma že dogovorjeni za ustanovitev kolektivne organizacije, a da ni bilo prave volje in interesa izdajateljev. Nekateri izmed njih so se namreč raje odločili, da bodo z agencijami pogodbe sklepali samostojno. Interes kliping agencij za ureditev te problematike je razumljiv, saj naj bi se bale tožb posameznih novinarjev zaradi neplačevanja nadomestil za reprodukcijo avtorskih del v klipingu. Novinarski sindikat je v imenu Delovega novinarja zoper eno izmed agencij leta 2011 vložil tožbo zaradi nedovoljene uporabe avtorskih del in od nje zahteva odškodnino. Z njo se trenutno ukvarjajo ustavni sodniki, v sindikatu pa upajo, da bodo odločili v korist avtorju. Po ocenah sindikata bi si lahko novinarji in medijske hiše iz naslova nadomestil za avtorske pravice razdelili okoli 300.000 evrov na leto. Njegov predsednik Iztok Jurančič sicer pravi, da imajo to precej bolj urejeno v sosednjih državah, še več, višja so tudi nadomestila. A kljub temu bodo, če ne bo interesa založnikov, poskušali sami ustanoviti kolektivno organizacijo in tudi novinarjem omogočiti izplačilo nadomestil.
Pritiskov ni vzdržala
Na Uradu RS za intelektualno lastnino sicer v zadnjem času namenjajo veliko pozornosti pripravi predloga novele zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP). Nad napovedane spremembe se je vsul plaz kritik slovenskih ustvarjalcev. »Da bi spremembe ZASPA pripomogle k boljšemu varovanju avtorskih pravic, ne moremo govoriti. Še manj pa k boljšemu delovanju kolektivk,« je do sprememb kritičen predsednik upravnega odbora ZAMP Tone Frelih, ki dodaja, da predlagana novela jemlje upravljalsko pravico kolektivkam oziroma članom. »Pravico sprejemanja temeljnih odločitev si v novem predlogu ZASPA pripisuje država, s tem pa naj bi tudi dokončni nadzor prešel iz rok avtorjev lastnikov pravic v roke države,« sklene Frelih.
V uradu na očitke odgovarjajo, da je osrednji namen sprememb zakona predvsem ureditev delovanja kolektivnih organizacij tako, da bodo delovale pregledno in učinkovito v korist vseh deležnikov ter da se bo povečal nadzor imetnikov pravic nad delovanjem organizacij, ki upravljajo njihove pravice. Direktorica urada Vesna Stanković Juričić nam je potrdila, da je 11. marca dala odpoved in zaprosila za razrešitev s položaja direktorice urada. Že kar nekaj časa se je namreč govorilo o številnih pritiskih na urad zaradi napovedanih sprememb zakonodaje, in prav ti so bili očitno tudi eden izmed razlogov za njen odhod. Stanković Juričićeva je med pritiski izpostavila še osebne napade in diskvalifikacije brez argumentov, nadlegovanje ter obtožbe in kazenske ovadbe brez argumentov, omejitve upravljanja in vodenja kadrovske politike v državni upravi, ki preprečujejo učinkovito vodenje urada in spopad z izzivi na področju intelektualne lastnine, nerazumevanje sistema intelektualne lastnine znotraj državne uprave...
Pet centov za prispevek
Za urad vlade za komuniciranje, ki ministrstvom in vladnim službam zagotavlja vsakodnevni pregled poročanja domačih medijev, izbor prispevkov pripravlja podjetje Kliping, d. o. o. Na uradu so nam pojasnili, da je po pogodbi strošek okoli 7500 evrov na mesec. »Dnevni izbor klipingov iz tujih medijev pripravljamo na uradu vlade za komuniciranje, kar pomeni znaten prihranek (okrog 80.000 evrov na leto),« so zapisali in dodali, da po pogodbi izvajalcu plačujejo 0,05 evra za reproduciranje posameznega prispevka »kot primerno nadomestilo v smislu prvega odstavka 47. člena zakona o avtorski in sorodnih pravicah«. Sam izvajalec pa je s pogodbo zavezan, da sredstva iz naslova primernega nadomestila razdeli med avtorje (fizične osebe, ki so ustvarile avtorsko delo) in imetnike avtorskih pravic.
