CESTNINJENJE

Država dela uslugo 
tujim prevoznikom

Objavljeno 09. julij 2013 17.35 | Posodobljeno 08. julij 2013 21.41 | Piše: Jadran Vatovec

Po zaslugi Dkoma se je jara kača cestninjenja ugriznila v rep.

Je ministru za infrastrukturo Samu Omerzelu pogodu status quo? Foto: Uroš Hočevar

LJUBLJANA – Da Dars brez zakonskih sprememb, ki bi jih že lahko pripravilo in predlagalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, tako in tako ne bo mogel podpisati nobene pogodbe o večsteznem elektronskem cestninskem sistemu v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah, je najbrž vsakomur jasno. Jasno je tudi, da nas je Evropska komisija že dvakrat opozorila, da nam, če ne bomo do začetka prihodnjega leta uvedli elektronskega cestninjenja, grozi postopek ugotavljanja kršitve evropske zakonodaje.

Kot da zgolj to ne bi bilo dovolj, pa je Državna revizijska komisija (Dkom), »poseben, neodvisen in samostojen državni organ nadzora nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil«, pred dnevi končala revizijski postopek na podlagi zahtev (pritožb) Telekoma Slovenije ter Efkon AG, Strabag AG, SkyToll in Strabag. V celoti je razveljavila javno naročilo za vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema, po katerem sta bila za izvajalca izbrana Kapsch TrafficCom Slovenija in Kapsch TrafficCom Avstrija. Tako se je jara kača o uvajanju elektronskega cestninjenja, lahko rečemo, ugriznila v svoj rep oziroma znova vrnila na sam začetek. Se še spomnite: sprva je bilo predvideno, da bo elektronsko cestninjenje za težka tovorna vozila vzpostavljeno najpozneje do oktobra 2012? Potem so razpis kar šestkrat podaljševali, dokler ga ni, kot rečeno, Dkom v celoti razveljavil.

Če nam niti do konca leta ne bo uspelo uvesti elektronskega cestninjenja, nam Bruselj grozi s sankcijami za kršitev evropske zakonodaje.

Kako zelo slovenska zgodba, a ne? Drži, še ena farsa na sončni strani Alp.

Dkom je namreč razsodil, da so bila zahtevana zavarovanja za izvedbo naročila nesorazmerna glede na predmet javnega naročila. Toda Dkomu je konec koncev vseeno, ali bo morebitno znižanje ravni zavarovalnih zahtev slabo vplivalo na finančno vzdržnost Darsa. Slovenskim davkoplačevalcem pa prav gotovo ne more in ne bi smelo biti.

Zaradi statusa quo bo, kajpak, največ izgubljal Dars in torej država (davkoplačevalci). Korist od statusa quo pa naj bi imel kvečjemu Traffic Design, ki bo lahko še naprej upravljal pomanjkljiv sistem cestninjenja tovornih vozil. Traffic Design, ki je od leta 2007 do 2011 z upravljanjem zaslužil le nekaj več kot 7,630.000 evrov. A to še ni vse: lahko se zgodi, da bodo bremena odplačevanja kreditov, ki jih je za gradnjo avtocestnega sistema v preteklosti najemal Dars in za katere je poroštvo dajala država, padla na ramena slovenskih davkoplačevalcev prej, preden bo elektronsko cestninjenje lahko vzpostavljeno.

Kako je že dejal Matej Lahovnik? Da zato, ker je večina uporabnikov naših avtocest tujcev, slovenski davkoplačevalci subvencioniramo vožnjo tujih avtoprevoznikov prek Slovenije.

Prihodkov ni, zastonj tranzit pa je

Tuji tovornjaki pomenijo večino tovornega tranzitnega prometa čez slovensko ozemlje: 65 odstotkov vsega. Cena cestnine na prevoženi kilometer za tovorni promet je nespremenjena že tri leta. Jasno, če bi lahko že uvedli elektronsko cestinjenje, bi to Darsu zagotovilo dodatne, zanj še kako dragocene prihodke. Nič od tega. Namesto dodatnih prihodkov imamo še vedno za tuji tovorni promet odprtih 10 odstotkov avtocestnih odsekov (gorenjski krak avtocestnega omrežja), ki celo niso cestninjeni.

 

Deli s prijatelji