Drvenje v četrt milijona evrov

Sredi idiličnega angleškega podeželja, 500 kilometrov severno od natrpanega Londona, je mir sredi ovac, zelene trave na manjšem letališču pri Carlislu, motil le občasen hrup čistokrvnega dirkalnega avtomobila. V roke mi je inženir potisnil čelado in pomignil z glavo. Zdaj sem bil na vrsti jaz. Pričakala sta me razgreta notranjost vrhunske dirkaške specialke, vonj po razbeljenih zavorah.

Na kilometer 95 evrov

Ko sem sedel v skrajno ozek sedež, ki je zaradi kar najboljše razporeditve mase nameščen precej bolj nazaj kot v osebnih vozilih, sem razmišljal o besedah ustanovitelja M-Sporta Malcolma Wilsona. Ko je večer poprej s povsem nove ford fieste R5 potegnil pregrinjalo in nazdravil svetli prihodnosti mednarodnega relija, se je v njegovih očeh videlo zadovoljstvo nad produktom njegove 180-članske ekipe. Fiesta R5 bo od prvega julija najboljša možna izbira za vse mednarodne relije, izjema je le 13 relijev svetovnega prvenstva, na katerem vozijo dirkalniki razreda WRC.

»Reli je tako tehnično kot tudi finančno potreboval nove temelje, ki mu jih prinaša nov razred R5. To so vrhunski avtomobili s štirikolesnim pogonom, vendar s to razliko, da številne pomembne komponente temeljijo na delih iz serijskega avtomobila. FIA je zelo stroga pri določitvi cene za posamezne komponente, ki je ne smemo preseči, enako velja tudi za strošek celotnega avtomobila,« je dejal Wilson, nekdanji britanski prvak, nato pa z M-Sportom in Fordom dvakratni svetovni prvak v reliju med proizvajalci.

A čeprav je bil ta dirkalnik izdelan s poudarkom na nižjih stroških, ki pa ne jemljejo sape njegovim dirkaškim genom, je to še vedno avtomobil za okrog četrt milijona evrov. Vsak prevoženi dirkaški kilometer lastniku prinese še okrog 95 evrov stroškov, ki so vezani na vzdrževanje in obvezne obnove menjalnika, motorja ter drugih vitalnih delov. V sebi nima modernih elektronskih pripomočkov, saj vse stavi na tesno povezanost dirkačevih rok in nog z vsemi jeklenimi in aluminijastimi sestavnimi deli vozila. A prav zato, ker je to robusten in ekskluziven avtomobil, je tudi tako drag.

Hitro prestavljanje

Vtise o vrhunskem dirkalnem vozilu je kakopak mogoče dobiti le za volanom. Le tam se vsem zaznanim vonjem iz avtomobila in tehniki, ki kar čaka, da jo nekdo požene do meja njenih zmogljivosti, pridružijo cmok v grlu, suho grlo in nekoliko tresoči se glas. To so znaki emocij in endorfinov adrenalina, ki v trenutkih pred startom preplavijo vsako človeško telo. Še toliko bolj, če niste dirkaški profesionalec, temveč laik in vas z varne razdalje opazujeta tudi oče dirkalnika in glavni inženir Chris Williams in celotna Wilsonova ekipa.

Napetost popusti, ko leva noga stisne stopalko sklopke, prst desne roke pa pritisne gumb za zagon motorja. Ta zarohni, potisk ročice sekvenčnega menjalnika v prvo prestavo pa strese celoten avtomobil. S previdnim dodajanjem plina in popuščanjem sklopke se je fiesta premaknila z mesta. Nato se vsa napetost spreobrne v osredotočenost, da zmoremo dirkalnik voziti dovolj hitro in odločno.

Pretikanje prestav mora biti zelo hitro, saj turbo puhalo v 1,6-litrskem motorju hitro dovaja navor in veča vrtljaje motorja. Potisk ročice v nekaj milisekundah nazaj pretakne menjalnik v prestavo višje. Toda desna roka mora vsakič potegniti izredno odločno in močno, resnično kot bi jahali bika in se ga oklepali za rogove. Le takrat je mogoče ujeti kombinacijo usklajenega dela rok z volanskim sistemom, menjalnikom in nogami na plinu ter zavori.

»Marsikomu se zdi čudno, da imamo 180 zaposlenih, ukvarjamo pa se s produktom, ki večini strank pomeni predvsem zabavo,« je pripomnil Wilson, ko smo zapuščali test. Ne glede na visoko ceno in dejstvo, da bo uradno homologirana šele julija, so že prejeli predplačila za 18 fiest R5.