Družina z Dolža ostala brez doma

DOLŽ – Nesrečni Dolžan Marjan Ovniček je z ženo Ljudmilo in glasbeno nadarjenim 13-letnim sinom Markom ostal brez doma, ki ga je več kot dve desetletji počasi in vztrajno gradil ter urejal. Sodni izvršitelj je družino zaradi nepoplačanega kredita nekdanjemu članu uprave zavarovalnice Vzajemna Francu Henigmanu postavil pred vrata.

Marjan ni imel prav velike sreče v življenju. Še preden se je začela zgodba s Henigmanom, je na začetku vojne v Bosni in Hercegovini izgubil dva avtobusa, edina, ki ju je imel. Sam pa si je reševal kožo, trajalo je kar dva tedna, preden se je srečno vrnil v domovino.

Preteklo je več let, nato pa je želel s prodajo hiše nadaljevati posel in kupiti kamion za špedicijo, vendar mu je lastnik nepremičninske agencije iz Krškega namesto tega predlagal, naj raje vzame kredit. Po »naključju« je poznal pravega človeka, to je bil Franc Henigman. Leta 1998 si je od njega izposodil 50.000 nemških mark za nakup kamiona, od tega je moral agentu za posredovanje plačati neverjetnih 5000 mark.

Po spletu nesrečnih okoliščin je čez nekaj mesecev na ruskem daljnem vzhodu ostal še brez kamiona, ki so mu ga ob cesti razstavili skoraj do zadnjega vijaka. Ponovno je izgubil ves vloženi kapital, za vratom pa mu je ostal dolg.

Ker brez prihodkov ni mogel odplačevati sorazmerno visokih obrokov, se je Henigman po izvršilnem postopku vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik hiše. Takrat sta se dogovorila, da lahko Marjan z družino ostane v njej, ko pa bo dolg odplačal, bo Henigman uredil prepis. To je bil le ustni dogovor. »Vseskozi sem mu govoril, da bi želel imeti zadevo zapisano na papirju, vendar Henigman o tem ni hotel nič slišati,« poudarja Marjan, ki bi moral po sklepu sodišču zaradi obresti plačati še dobrih 20.000 evrov, vendar si je Henigman premislil.

Kot smo poročali, so Henigman in Marjanova soseda ter nečakinja Danijela Davidovič že podpisali predpogodbo za nakup Marjanove hiše in parcele. Glede na to, da je sodni izvršitelj po Marjanovih besedah ključe predal Danijelinemu partnerju, je to postalo dejstvo. V njegovi nekdanji hiši je ostalo še ogromno stvari, od omar do druge opreme, ki jih nima kam dati. »Sploh ne vem, ali bom lahko dobil še preostale stvari,« je zaskrbljen Marjan.

Še pred tednom dni preprosta domačija brez fasade se je po deložaciji tako rekoč čez noč spremenila v utrdbo. Dostop do hiše preprečuje lesena zapornica, na kateri visi obvestilo družbe za varovanje, da je to varovano območje, medtem ko je celotna parcela pod kamerami. Ena je nastavljena celo na hruški družine Davidovič.

Ker ni bil sposoben odplačati še zadnjega dela dolga, je Marjan ostal brez lastnega doma, ki ga je zdaj kupil sosed. Ironija pa je, da je del sosedove hiše, v kateri živi tudi novi lastnik Marjanove hiše, Danijelin partner, v Marjanovi lasti.

To je namreč njegova rojstna hiša, v kateri še vedno živijo Marjanova sestra, nečakinja in njen partner. Po smrti očeta je Marjanu pripadla ena šestina hiše, ki pa jo od leta 1994 do danes ne more uporabljati. Sestra Jožica je leta 2007 sicer vložila tožbo za razdružitev lastništva, a ta ni rešena. »Vzeli so mi hišo, spijo pa na mojih tleh,« ne more verjeti Marjan. Tako Henigman kot tudi Davidovičeva sta v preteklosti zavračala komentarje dogajanja okoli Marjanove hiše.

Le novomeškemu podjetju Zarja se lahko Marjanova družina zahvali, da noči ni prebila pod mostom. Na hitro so jim namreč poiskali socialno stanovanje. Zaradi časovne stiske so dobili zgolj streho nad glavo. Stanovanje je bilo popolnoma neopremljeno, brez delujočih sanitarij, samo gole stene in po tleh beton. »Šele včeraj zvečer smo dokončali kopalnico, da se lahko vsaj umivamo in opravljamo potrebo doma, prej smo morali hoditi k sosedom na stranišče,« s solzami svojo zgodbo pripoveduje Marjan.

V manj kot enem tednu je stanovanje dobilo presenetljivo spremenjeno podobo. Vse sobe so dobile pod, Markova soba je opremljena in kopalnica vsaj za silo dokončana. K temu so največ pripomogli dobri ljudje, ki dobroto vidijo tudi v Marjanu. V tej težki situaciji mu namreč še ni bilo treba plačati dela in materiala, saj so mu vsi pomagali na up. Marjan se kljub temu zaveda, da bo treba račun enkrat poravnati.

V skrbeh je zaradi ducata živali, ki jih je pustil na Dolžu. Že pred leti je ob svoji parceli kupil nekaj zemlje, na kateri je po malem kmetoval. Po deložaciji je bil tam prisiljen pustiti 22 ovac, 15 zajcev, osem kokoši, prašička Štefana in psa Pikija. »Od 22 ovac jih je kar 15 brejih in ne vem, kaj bom sploh naredil. Zdaj se vozim v Dolž dvakrat na dan, da jih nahranim. Tam nimam vode in ne vem, kako jih bom preživel čez zimo,« je še potožil Marjan.

Priznava tudi, da je nesrečni zgodbi v veliki meri botrovala njegova naivnost.