Družina visoko izobraženih kmetov
Ne le da se število kmetijskih gospodarstev vztrajno znižuje, enako je s številom rejnih živali, s tem pa samopreskrbo z mesom in mlekom; s to težavo se ubadajo tudi na skrajnem severovzhodu države.
Obstajajo pa tudi svetle točke: v Bakovcih pri Murski Soboti je ena izmed takšnih kmetija Meolic, ki razvija trajnostno prašičerejo in je daleč naokoli znana po pametnem poljedelstvu.
Ker v Sloveniji čedalje manj kmetij redi prašiče, mora država večina tega mesa uvoziti. A če bi imeli več kmetij, kakršna je kmetija Meolic, ne bi bilo tako.
Njihova kmetija dosega takšno rast tudi zavoljo novega znanja, dodatnih zemljišč in sodobne kmetijske mehanizacije.
Gre za kmetijo, kjer so pred približno četrt stoletja vzredili 500 prašičev na leto, leta 2019 že okoli 2000, predlani pa že kar 3100; od tega jih več sto prodajo tudi kot odojke. Ob tem je kmetija (treh generacij) Meolic za naše razmere tudi velik poljedelec, sploh pa je to ena najnaprednejših kmetij glede kmetijske mehanizacije.
Kot poudarja gospodar in lastnik kmetije Danilo Meolic, se pri njih vse začne z zemljo, »saj brez zemlje pač ne moreš biti uspešen kmet in razvijati kmetije, ki raste le, ko lahko povečuje svoje površine v obdelavi«. Njihova kmetija dosega takšno rast zavoljo novega in novega znanja, ki ga pridobivajo, dodatnih zemljišč in sodobne kmetijske mehanizacije, to so avtomatizirani hlevi in nenehne izboljšave pri vzreji.
Njihove živali imajo večjo talno površino od predpisane. Za dobro živali so
investirali več sto tisoč evrov. Z mehanizacijo optimizirajo pridelavo koruze in žita.
Kmet Danilo kot inženir kmetijstva vodi poljedelski del kmetije, žena Renata pa je kot inženirka živinoreje glavna pri prašičih.
Kmetijo bosta slejkoprej predala sinu Timoteju, ki je že zdaj v veliko pomoč. Podobno jo je Danilo prevzel od svojega očeta Jožeta Meolica, zglednega kmetovalca.
120 plemenskih svinj imajo.
Investirali na tisoče evrov
Na kmetiji Meolic na 250 hektarjih pridelujejo pšenico, koruzo in ječmen, v kolobarju pa še oljno ogrščico, ajdo in sojo. Namesto oranja so med prvimi vpeljali konzervirajočo obdelavo, s katero izboljšujejo rodovitnost tal. Hkrati imajo vse površine stalno pokrite z rastlinskimi ostanki tudi čez zimo. Medtem ko pri poljedelstvu s sodobno mehanizacijo in podatki optimizirajo pridelavo koruze in žita, pa pri vzreji vlagajo veliko sredstev tudi v dobrobit oziroma dobro počutje živali.
Njihove živali imajo v hlevu zato 20 odstotkov večjo talno površino od predpisane. Izboljšali so tudi umetno osemenjevanje in v treh letih povečali število pujskov (na plemensko svinjo) za 30 odstotkov. Imajo namreč 120 plemenskih svinj in povprečno skoraj 26 pujskov na svinjo na leto, kar je zelo dober rezultat. Da pa bi povečali končno težo pitancev na 125 kilogramov ter njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so investirali več sto tisoč evrov v širitev hleva za pitance, na novo zgradili gnojno jamo, ob tem pa so kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma injiciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico.
Brez zemlje ne moreš biti uspešen kmet in razvijati kmetije.
Danilo Meolic gre torej po stopinjah svojega očeta. Enako kot oče v preteklosti, ko je bil med drugim dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), je imel vrsto pomembnih drugih funkcij v kmetijstvu in živilstvu na lokalni in državni ravni.
Sin Timotej je končal študij na mariborski fakulteti za kmetijstvo in bo mladi prevzemnik, v mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi tri njihove ženske: mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki je študirala na isti fakulteti kot brat Timotej.
Na sončno energijo
Družina Meolic je bila med prvimi, ki so se odločile za sončno elektrarno. Gospodar Danilo se spominja, da so prve korake v to smer storili že pred desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov namontirali prve panele za 50-kilovatno sončno elektrarno. Danes pa imajo že 150-kilovatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Kadar je veliko sončnih dni, njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilovatov elektrike na leto, kar je dovolj za več kot 100 povprečnih gospodinjstev. In ker leži kmetija na koncu kraja in okrog nje ni ne gozda ne nobenega večjega drevesa, bi bilo po svoje res škoda, če družina ne bi sprejela tudi tega izziva. Danilo Meolic: »Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, zdaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne celo že nekaj malega ostane. Po devetih letih bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltaiko v celoti poplačali in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3500 evrov. Trenutno pa je kilovat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 25 centov ...«
Tako sin kot hčerka sta šla torej po stopinjah očeta in mame, zavedajoč se, da si lahko uspešen kmet le, če si dovolj izobražen. Že zdavnaj je namreč odklenkalo trditvi, ki je šla nekako takole: če se ne boš šolal, boš delal na kmetiji. Danes je ravno obratno.
