MARIBOR – Konec preteklega tedna je na mariborskem sodišču dobil epilog eden najbolj nenavadnih ropov, kar smo jih doživeli v Sloveniji: aprila letos, na veliki četrtek, je v Zamarkovi pri Lenartu v Slovenskih goricah poskušala oropati trgovino vsa družina: 43-letni Darko Kovačec, 34-letna Klementina Skubic in – kar je mnoge osupnilo – njun sin, ki je prav takrat praznoval 14. rojstni dan. Rop se je spremenil v komedijo zmešnjav. Oče je namreč zaklenil avto, v katerega sta mati in sin poskušala naložiti ukradeno blagajno, zato so pobegnili brez plena, ena od prodajalk jih je še namahala s palico, po dobrih 20 kilometrih bega pa jih je ujela gornjeradgonska policija.
O hčeri in zetu
Klementina in Darko sta pred mariborsko sodnico Barbaro Nerat priznala neuspeli rop v trgovini, za to dejanje je mama dobila 15 mesecev zapora, oče pa mesec manj. Toda zgodba je bila tolikanj nenavadna, da nam je po daljšem iskanju uspelo vzpostaviti stik s sorodnikom, ki nam je podrobneje pojasnil razmerja v nenavadni družini.
Triinšestdesetletni Klementinin oče Janez Skubic meni, da se je nad njegovo hčer največja nesreča zgrnila takrat, ko jo je – še kot najstnico – zapeljal Kovačec. »Nezakonski zet mi je najhujši sovražnik,« reče uvodoma. Kmalu je Klementina zanosila z Darkom in začela naj bi se kalvarija, ki so jo po debelem desetletju končali organi pregona.
Janez je poštenjak, v potu svojega obraza dela še v pokoju, Klementinina mati je prav tako delavna in pridna – tako kot hči. »Klementina je hodila na šiviljsko šolo, takrat sem ji v Kroju uredil pripravništvo in hoteli so jo obdržati,« se boljših dni spominja Janez. »A vmes jo je ta možakar, ki je že bil prej poročen, zvlekel stran.« Izginila je, pripravništvo je splavalo po vodi, hitro je zanosila in (p)ostala vpeta v odnos z Darkom. Par je imel kar nekaj podjetij oziroma poslov – za čiščenje blokov, polaganje parketa –, zamenjal pa je še več krajev bivanja po Sloveniji. Med temi bivanji so se dogajali raznovrstni zapleti.
»Za moje pojme ima Darko fantastične ideje in visoke cilje, a nima razčiščenih pojmov. Rad zaropota, rad se skrega,« ga opisuje nesrečni Janez, ne gre pa pozabiti, da je tudi stari znanec organov pregona. Omrežena hči je bila tista, ki je odpirala podjetja in izvajala nekatera dejanja, za katera zdaj policija (utemeljeno) sumi, da so kazniva. »On ni mogel imeti podjetja, ker bi moral svoji prvi družini plačevati alimentacije. Vsa podjetja so bila na njeno ime, dirigiral pa je on. Večkrat sem ji poskušal pomagati, pa sem na koncu potegnil kratko,« žalostno de Janez.
Grožnje
na vratih
Na facebooku obstaja celo stran, posvečena Klementini, na kateri jo obtožujejo tatvine, in navajajo Janezov naslov. »Na vratih sem dobil nabit listek, da mi bodo vdrli v stanovanje, ker imajo težave z bankami. Precejkrat je prišla nanjo naslovljena zahteva po povrnitvi denarja. Pred časom so me prosili, da bi jih prijavil, da lahko odprejo firmo – pri meni pa niso nikoli živeli,« pove oče, ki jih je že zdavnaj odjavil s svojega naslova. »Oni so se selili v luftu. Od njega sva z ženo dobivala grožnje, čeprav sva jim pomagala: dvakrat sva jim opremila stanovanje s pohištvom in z belo tehniko.« Nato sta Janez in njegova partnerica ugotavljala, da v novih stanovanjih ni bilo več tega pohištva. Obrazložitve nikoli nista dobila, ampak raznovrstne zgodb(ic)e.
Namesto komedije v ropu in po njem, ko so padli v policijske roke, se vse bolj izrisujejo obrisi tragične družinske zgodbe, v kateri so bili prekinjeni odnosi tudi za več let; nato so se naključno srečali sredi ceste in stari starši so lahko bili srečni, da so videli vnuka. Zdaj je položaj tak, da Janez vozi vnuka na obisk k materi v pripor, kjer ima Klementina precej miru, da lahko razmisli o svoji preteklosti. Obtožena je namreč izsiljevanja na Štajerskem, tatvin(e) v Ljubljani, temu pa je tiskovni predstavnik murskosoboške policije Jožef Prša dodal: »Omenjena storilca sta utemeljeno osumljena tudi ropov v Bratoncih, Dokležovju in Moravskih Toplicah ter kaznivega dejanja zanemarjanja v škodo svojega otroka. Kazenske ovadbe so bile podane na tožilstvo.«
Koliko časa bo Klementina presedela za rešetkami, je v tem trenutku še nejasno. Na sodišču se je kesala, verjetno pa bo zanjo ena najhujših kazni, da ne bo mogla biti ob svojem sinu, ko bo dozoreval v moža. Za vnuka bo najverjetneje skrbel Janez. Najprej mora nazaj v šolo, saj ga eno leto ni bilo pri izobraževanju. Klementina pa je na sojenju v nekem trenutku dejala, da je Darkova bivša. Če je to resničen konec njune dolgoletne zveze, ki je Klementini na koncu prinesla veliko gorje, nemara vidi luč na koncu dolgega predora. In Janez je na vprašanje, kaj je njegova hči videla v Darku, odgovoril: »Saj poznate tisto Šifrerjevo pesem Lepa dekleta ljubijo barabe ...«
