Ustava je v vseh urejenih državah družbena pogodba vseh državljanov, ki določa, v kakšni družbeni, pravni in politični obliki želijo živeti. Zato je seveda logično, da mora biti napisana tako, da jo lahko vsak razume. V Sloveniji pa imamo očitno ustavo napisano tako, da je brez pomoči pravnikov ne razume niti sam predsednik države. Kako naj si sicer razlagamo, da se je moral predsednik države posvetovati z vrsto pravnikov, da so mu razložili, kako mora ravnati glede rokov predčasnih volitev? Ustava, zakoni in predpisi bi morali biti napisani tako, da jih razume vsakdo. Pri nas pa so očitno napisani tako, da si jih lahko vsakdo razlaga po svoje. V Sloveniji imamo glede tega očitno velik problem. Zato smo priča različnim tragikomedijam. Predsednik države zaradi nejasne in zapletene ustave ne ve, kdaj razpisati volitve, da ne bi kršil ustave. Ljudje pa se zaradi nejasnih zakonov vsakodnevno srečujejo z dvomljivimi in nerazumljivimi odločbami uradnih državnih organov. Gospodarstveniki se pritožujejo, da so zakoni in pravila neživljenjski in da jim povzročajo vrsto nepotrebnih stroškov. Slovenija ne bo nikoli postala urejena država, če ne bomo ustave, zakonov in različnih pravil napisali tako, da bodo razumljivi slehernemu državljanu. Nejasno napisana ustava in zakoni koristijo samo različnih pravnikom, ki veselo za visoke zneske po naročilu pišejo različna nasprotujoča si pravna mnenja. Velika listina svoboščin (Magna charta libertatum), s katero so v Angliji omejili moč monarhov, je nastala že leta 1215. Določala je, da noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, izobčen, pregnan ali oropan zemlje na kakršen koli način brez veljavne sodbe ali zakona. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji. Bila je prvi korak, ki je pripeljala Anglijo do vladavine zakonov. Ne gre zanemariti, da je Slovenija, v nasprotju z Anglijo, ena od najmlajših držav na svetu in da je naša ustava nastajala na hitro. Zato tudi ljudstvo sploh ni bilo vključeno v soustvarjanje ustavnih določil, temveč je nastala kot rezultat dela skupine pravnikov. Za tiste osamosvojitvene čase je bilo to sprejemljivo, danes pa je napočil trenutek, da stvari uredimo tako, kot je prav. In prav je, da so ustava, zakoni in različna pravila napisani tako preprosto, da jih razume vsak opravilno sposoben državljan. Če država ne zna napisati razumljivih in nedvoumnih zakonov in pravil, potem tudi nima pravice od državljanov zahtevati, da se vsega tega držijo.