NA KOŽO

Družbena apatija

Objavljeno 19. november 2017 23.35 | Posodobljeno 19. november 2017 23.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Samo 13 odstotkov ljudi med 16. in 65. letom meni, da ima vpliv na vladne odločitve.

Matej Lahovnik.

Za uspešen razvoj družbe je pomembno, da imajo ljudje občutek socialne vključenosti in da sodelujejo pri upravljanju države. Drugače govorimo o demokratičnem deficitu in splošni apatiji, v katero počasi, a zanesljivo, po mednarodno primerljivih podatkih, očitno drsimo tudi v Sloveniji. Po eni strani živimo v času velike svetovne gospodarske konjunkture, po drugi pa ima večina ljudi občutek, da dejansko nima prav veliko od te visoke gospodarske rasti.

V Sloveniji se temu ne gre pretirano čuditi, saj minimalna neto plača komajda pokriva minimalne življenjske stroške oziroma prag revščine. Enako velja za povprečno neto starostno pokojnino, ki je tik nad tem pragom. Slovenija je pred sedmimi leti vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Gre za združenje gospodarsko najbolj razvitih držav, ki se zavzemajo za tržno gospodarstvo in človekove pravice. S tem smo pridobili tudi možnost neposrednih primerjav z drugimi razvitimi državami, na katerih področjih smo v prednosti in kje najbolj zaostajamo.

Skrb vzbujajoče je, da smo med tremi najslabšimi državami članicami OECD po občutku ljudi, ali lahko vplivajo na odločitve vlade. Po podatkih OECD ima namreč samo 13 odstotkov prebivalstva v Sloveniji med 16. in 65. letom starosti občutek, da vpliva na vladne odločitve. V skandinavskih državah je ta delež bistveno višji, saj okrog polovica ljudi meni, da ima vpliv na odločitve vlade. V Sloveniji manj kot četrtina ljudi zaupa v pravosodje, medtem ko je v skandinavskih državah ta delež ljudi skoraj trikrat višji, in sicer med 60 in 80 odstotki. Zato nas niti ne bi smelo pretirano presenetiti, da volilna udeležba pri nas od volitev do volitev samo pada.

Samo 13 odstotkov ljudi med 16. in 65. letom meni, da ima vpliv na vladne odločitve.

Očitno v Sloveniji obstaja tiha večina, ki meni, da se ne splača voliti, saj se tako ali tako ne bo nič spremenilo pri upravljanju države. Seveda velja tudi obratna logika, in sicer, da prav zaradi vse nižje volilne udeležbe pri nas vse manj ljudi sodeluje pri upravljanju države. S tem pa se ta tiha večina tudi odpoveduje vplivu in možnosti, da bi bila slišana.

 

Deli s prijatelji