NA KOŽO

Druga plat kolajne

Objavljeno 18. avgust 2016 00.35 | Posodobljeno 18. avgust 2016 00.36 | Piše: Dušan Malovrh
Ključne besede: komentar

Na eni strani čaščenje uspešnih, na drugi tlačenje v uravnilovko.

V teh dneh, ko slavimo uspehe športnikov na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru, spoznavamo tudi drugo plat medalje. Za zlatim, srebrnim in bronastim leskom veličastnih uspehov so leta in leta trdega dela in odrekanja, za šampioni praviloma stojijo požrtvovalne mame in očetje in še kakšen drugi oče – judoistični trener Marjan Fabjan na primer.

Moja mala največja šampiona sta na poletnem počitniškem taboru, kjer je bila letos rdeča nit šport, med drugim izvedela, da je naš supermotokrosist Tim Gajser prvič zajahal motorček pri superrosnih letih – dveh in pol! Tino Maze so postavili na smučke, ko je imela tri leta, zlata olimpijka Tina Trstenjak se je z gladiatorskim judom začela ukvarjati z osmimi, srebrni kajakaš iz Ria Peter Kauzer je zaveslal s šestimi, srebrni jadralec Vasilij Žbogar zaplul z devetimi. Mimogrede: najuspešnejši olimpijec vseh časov z 28 kolajnami, ameriški plavalec Michael Phelps, resno trenira plavanje od sedmega leta.

Začetki večine drugih šampionov so podobno zgodnji. V vrhunskem športu ni časa za čakanje ali odlašanje. Odlični kolesar Primož Roglič, ki tekmovalno vrti pedale šele od 22. leta, je seveda zgolj izjema, ki potrjuje pravilo, poleg tega je bil pred kolesarstvom vrhunski smučarski skakalec.

In ob vsem tem mi zastopniki nekakšnih uradnih doktrin vzgoje in izobraževanja dopovedujejo, naj nikar ne hitim, saj da je otrok šele na začetku osnovne šole. Počasi, ustavi konje, ne forsiraj, ne sili malčka na vse mogoče treninge in dejavnosti, bo že (sam?) spoznal, kaj mu paše, naj se še igra. In tako naprej in predvsem tako nazaj.

Hecno. Po eni strani dajejo našim otrokom za svetal zgled najuspešnejše športnike (s tem najbrž ni nič narobe), po drugi pa staršem odsvetujejo, da bi lastnega otroka prekmalu usmerili na tako, velikokrat trnovo pot – je s to kaj narobe? Na eni strani čaščenje uspešnega posameznika, njegovih sposobnosti in posebnosti, na drugi bremzanje, tlačenje v uravnilovko.

Kaj pa vem. No, nekaj pa že. Da nikoli ni prezgodaj. Skoraj vedno je prepozno. Za kolajno. Na eni strani čaščenje uspešnih, na drugi tlačenje v uravnilovko. 

Deli s prijatelji