KICAR – »To ne vodi nikamor. Saj ne moremo kar tako sekati dreves, kakor se komu zljubi. To mora nekdo pregledati in označiti. Če bi se to zgodilo v Nemčiji, bi inšpekcija že davno ukrepala in zahtevala vzpostavitev v prvotno stanje,« se je hudila Alojzija Arnuša s Ptuja, ko nas je peljala v Kicar, kjer je skupaj z bratom in sestro solastnica gozda nad domačijo. »Tukaj je stala naša domačija. Zdaj smo to parcelo prodali in si je kupec zgradil novo hišo. Toda gozd je še vedno v solastništvu,« je nadaljevala upokojenka. Toda pred štirinajstimi dnevi bi jo skoraj zadela kap, ko je slišala, da je nekdo v gozdu nad nekdanjo domačijo začel sekati drevesa.
Pozneje je izvedela, da naj bi si pravico do nezakonite sečnje vzel sosed. »Ljudje govorijo, da zaradi svojega vinograda,« je pristavila. Kot je ugotovil lokalni gozdar, je padlo 24 dreves, med njimi tudi slab meter debel hrast. Toda na presenečenje vseh podrta drevesa še danes ležijo v gozdu. »Skupaj je za 22 kubičnih metrov lesa. Izračunali smo, da je opustošil gozd na površini 88 kvadratnih metrov, in to samo zato, da na njegov vinograd ne bi padala senca. Pa še ta se je pojavljala le dopoldne,« pravi Alojzija, ki je med domačini bolj znana kot Lojzka. Izvedeli smo, da naj bi imel zasebnik iz okolice Ptuja v Kicarju vikend, pod majhno leseno brunarico pa se razprostira vinograd. Če so drevesa zares metala senco in je to edini razlog, gre dvomiti, a zagotovo je, da so bila drevesa nekomu v napoto.
Obljubljena dežela
Iz ust sosedov smo slišali podobno zgodbo. Zasebnik, ki se je lotil podiranja dreves, naj bi imel na gozdnem gospodarstvu dobre zveze, zato naj bi stopil do Lojzkinega brata, ki živi v neposredni bližini, in se z njim dogovoril za sečnjo. »Toda on je slaboten in je lahka tarča. Poleg vsega je lastnik samo ene tretjine gozda in bi za sečnjo potreboval dovoljenje še preostalih dveh lastnikov. Mojega in od moje sestre, ki pa nepokretna leži v domu za slabotne v Muretincih,« še doda ženska, ki je vrsto let preživela in trdo delala v Nemčiji. Prepričana je, da bi bili tovrstni dogodki v »obljubljeni deželi« strogo sankcionirani. »Tam ne smeš avta parkirati vzvratno, tako da je izpušni lonec obrnjen k oknu ali vrtu, kaj šele da bi si kdo privoščil kaj takšnega,« se je Lojzka spomnila let v Nemčiji.
Kot mlado dekle se je odpravila čez mejo, da bi se kaj naučila in zaslužila. Četudi je imela kot izučena trgovka dobro službo in je napredovala do pomočnika poslovodje, se je držala nasveta direktorja, da mora v Nemčijo zdaj, ko je še mlada. Bilo je davnega leta 1963, ko se je odpravila s trebuhom za kruhom, a na domovino ni nikoli pozabila. Zmeraj je trdo delala, zadnjih osem let na kriminalistični policiji v Stuttgartu. »Tam sem bila zaposlena v fotolaboratoriju,« pristavi. Kmalu po osamosvojitvi se je vrnila v domovino in s seboj pripeljala bager. Vrgla se je v gradbene vode, kar za žensko ni ravno značilno. Toda bila je dobra delodajalka, pred devetimi leti se je upokojila.
Inšpekcija, policija
Ko so ji sosedje povedali za nelegalno sečnjo, je bila šokirana: »Dejali so, da sta imela dva izmed delavcev oblečene markirne jopiče z napisom gozdnega gospodarstva, zato so sosedje mislili, da je vse zakonito. Zadevo sem prijavila na Zavod za gozdove Slovenije. Tam so mi dejali, da morajo zadevo prijaviti inšpekciji. Ne da morajo, tudi zahtevala sem tako,« je pripovedovala nekdanja podjetnica. Toda na presenečenje je pred dnevi z Zavoda za gozdove Slovenije dobila dopis, v katerem so ji zagrozili z najmanj 400 evrov kazni. To je sodu izbilo dno. Namesto da bi kaznovali podiralca dreves, so kot grešnega kozla označili prav njo. »Šale je konec. Zdaj gre zadeva na policijo,« nam je priznala.
Zakaj nekdo podre 24 dreves, če nima namena uporabiti lesa bodisi za predelavo bodisi za kurjavo? Samo zaradi sence, ki pada na vinograd? Na vse pretege smo poskušali priklicati podjetnika, ki naj bi stal za nelegalno sečnjo, a se na naše klice ni odzval. Mu je Alojzijin brat naročil sečnjo? Izvedeli smo, da se je brat ob prihodu gozdarja pokesal, a hkrati stopil do soseda in mu pod nos pomolil: »Saj si rekel, da imaš zveze in bo vse urejeno.« Ne samo da podrta drevesa kazijo okolico, tudi z okoljevarstvenega vidika je dejanje obsojanja vredno.
Fekalije
Sečnja dreves v gozdu Alojzije Arnuša ni edini spor, ki ga ima zasebnik z okoliškimi prebivalci. Tako so nam povedali, da je med gradnjo asfaltirane ceste, ki vodi do njegove hišice, v jaške, namenjene za odvodnjavanje meteornih voda, speljal tudi fekalije iz svojega vikenda. Ker so meteorne vode speljane na travnik pod hribom, je neznosno smrdelo. Sprva so na to opozarjali spodnji sosedje, ker je nevzdržno zaudarjalo iz betonskega obcestnega jarka. Stvar so preprosto rešili z rumeno cevjo in odpadne vode speljali mimo hiše na travnik, ki pa je povsem po naključju v (so)lastništvu Alojzije Arnuša.
