LJUBLJANA – »Popolna zmeda v glavi g. Pezdirja je v preteklosti že ustvarjala populistične učinke, zaradi katerih si ne bi niti v sanjah želel, da bi ga poznal,« je na svoji strani andrejdrapal.com zapisal nekdanji partner in tretjinski solastnik Pristopa, danes pa poslovni svetovalec in lobist Andrej Drapal.
»Njegova akcija je zgolj nesrečna zgodba maničnega lunatika«
Razkritje Rada Pezdirja, da so ga hoteli podkupiti, je Drapal komentiral takole: »Rado Pezdir je v svoji zadnji samopromotivni salvi izjavil, da so ga posamezniki želeli podkupiti. Pri tej izjavi je spregledal dejstvo, zaradi katerega je njegova akcija zgolj nesrečna zgodba maničnega lunatika.« Za Drapala je podkupovanje namreč pretok denarja od civilne družbe do javnih uslužbencev, nikakor pa se mu ne zdi podkupovanje menjava vrednosti, ki poteka med posameznimi entitetami civilne družbe, po njegovem mnenju je to poslovni odnos.
Če bi bil manični lunatik ...
Drapal je v svojem zapisu pojasnil: »Lahko bi nekdo želel najeti g. Pezdirja kot lobista zato, ker bi predpostavljal, da lahko g. Pezdir zanj izvede lobistično storitev. V takem primeru bi to sodilo v okvir civilnopravne oblike legalnega storitvenega odnosa, če bi seveda bil g. Pezdir registriran kot lobist in bi o takem poslovnem najemu poročal. Ker g. Pezdir, kot vem, ni registrirani lobist, take storitve seveda ne bi smel sprejeti. Če bi se napeljevanje, kot ga opisuje g. Pezdir, zgodilo nekomu, ki ni manični lunatik, bi zadrego potencialnemu naročniku razložil približno tako, kot če bi k meni prišel nekdo z željo, da mu izdrem zob. Preprosto bi mu povedal, da nisem usposobljen za tako storitev. Če pa bi bil sam manični lunatik, bi verjetno odbezljal do Financ in se za tem še ovadil pri zdravniški zbornici.«
Ni kaznivo, je pa neumno
Drapal se obregne tudi ob potencialne naročnike, ki so hoteli podkupiti Pezdirja, ker po njegovem mnenju nimajo pojma o lobiranju: »Ti potencialni naročniki so torej kot kmetje, ki bi želeli plačevati lokalnemu vraču, naj jim pričara dež v suši. To ni kaznivo, je pa neumno. Ker pa so se obrnili na vrača, ki je zapovrh še manični lunatik, jim je ta zdaj vrgel nazaj očitek, da so skušali izkoristiti njegovo prijateljevanje z Bogom.« Po njegovem mnenju nam Pezdir namreč sporoča, da njegovo »prijateljevanje z Bogom ni na prodaj«.
Sami izvolimo oblast
Pezdirja Drapal med drugim označi za maničnega lunatika, za katerega naj bi bila značilna »nesposobnost ločiti dejstvo, da ima vsak posameznik (ali institucija) svoj interes in s tem svojo resnico«, od drugega dejstva, »da prav zaradi prvega (neobstoja absolutne resnice) izvolimo oblast, ki se odloči na podlagi volje (!) in vrednot, katera od resnic oziroma katera mešanica resnic bo obvladovala prostor javnega v določenem obdobju«.
Ve le bog
Drapal tudi poudarja, da stvari ve le bog in ne »odločevalec«. Po njegovem mnenju je tvegano, da se začnejo odločevalcu pripisovati božji atributi, saj se ti kaj hitro začnejo zapirati pred zunanjim svetom. »Taki odločevalci pač pozabljajo, da so bili izbrani, da se odločajo (na podlagi mnogoterih vplivov), ne pa, da vedo. Več vplivov, ki jih bodo poznali, bolje se bodo znali odločati. Za zapiranjem delajo klasično napako, ki v končni konsekvenci pripelje do stalinizmov, fašizmov in titoizmov.«
