Dragocene štorije istrske dediščine

Ribič, ki v piranskem mandraču krpa mrežo, popravljanje stare lesene barke v škveru na Seči, družina solinarja pri obedu v solinarski hiši in prodaja rib na piranski kamniti mizi je le nekaj že skoraj pozabljenih motivov, ki jih je v objektiv ujel fotograf in snemalec RTV Slovenije Ubald Trnkoczy. Zadnja leta precej časa preživi v Piranu, kjer mestu, njegovi dediščini in meščanom srčno namenja svojo izjemno ustvarjalnost.

O stvareh, ki izginjajo

Na 18 fotografijah je med drugim ujel Šavrinke s košarami na glavi, ki nosijo pridelke na tržnice v Trst, malico obiralk oljk pod Padno in njihovo stiskanje v torkli, perice ob mestnem vodnjaku, bučno moško igranje more kantade na sodu v kantini in ne nazadnje pletenje cajn iz beke. V starih opravah ob že skoraj pozabljenih vsakodnevnih opravilih Istranov mu je skupaj poziralo kar nekaj 10 članov Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana. Naslednje tri mesece bodo na ogled v križnem hodniku minoritskega samostana. Za njihov nastanek so na različnih istrskih lokacijah porabili kar 18 prostovoljnih snemalnih dni in tudi sami so nadgrajevali prizore, ki se močno dotaknejo obiskovalca razstave, saj gre za dediščino, ki se je vse premalo zavedamo.

»Imamo ogromno tovrstne dediščine in skupaj z anbotovci, ki jo s svojimi pestrimi aktivnostmi čutijo ter živijo, želimo z razstavo potrkati na srce, na dušo, na ponos te pokrajine in njenih ljudi. Razstava govori o stvareh, ki počasi izginjajo, a tudi o ljudeh, ki želijo te vrednote obdržati. To je del naše dediščine, ki je ne smemo pozabiti in jo moramo bolj ceniti. Ne smemo jih zanemariti, nanje moramo biti bolj ponosni, saj nas enkratna značilnost tega prostora in njegove tradicije plemeniti. To so naše vrednote,« ob razstavi pravi Trnkoczy.



Motivi že na razglednicah

Članom društva Anbot za sodelovanje pri nastanku fotografij ni bilo žal njihovega prostega časa, saj so usmerjeni k ohranjanju dediščine, v medgeneracijsko povezanost ter širjenje prostovoljnega dela. Prepoznavni so po piranskem sejmu starin, domače obrti in darov narave, izvajanju študijskih krožkov restavratorstva, pletenja košar po istrsko, mozaika, kaligrafije, uličnega okrasja, po številnih tematskih razstavah, po piranskem dogajanju ob dnevih evropske kulturne dediščine, delavnicah za otroke in še čem, s čimer bogatijo življenje Pirančanov in obiskovalcev mesta. Sicer pa je prizadevna predsednica društva Natalija Planinc prejemnica priznanje Andragoškega centra Slovenije za posebne dosežke na področju vseživljenjskega učenja.

Kako Piran ceni njihovo prizadevnost, je pokazalo že množično obiskano odprtje razstave z motivi nekoč vsakdanjega življenja, kulture in običajev istrskega območja. Pospremil jo je nastop mešanega pevskega zbora Georgios iz Pirana pod vodstvom Danijela Grbca, ki je ob spremljavi Saša Fajona na orglah izvedel njegovo skladbo Nostris tuta manes precibus Pyrrhanea tellus. Manjkali niso niti člani KD Šavrini in anka Šavrinke, ki so se predstavili s svojo himno ter skečem o mižeriji. Da so fotografije še bolj oživele, pa so dodatno poskrbeli anbotovci, ki so v istih opravah in z istimi rekviziti domiselno nastopili ob njih. Tako so še enkrat dokazali, da motivi na fotografijah niso le preteklost, ampak nekaj, kar še živi in česar se moramo vsi bolj zavedati.

Sicer pa je Pirančanka Katica Vuković poskrbela, da so se ti motivi istrske dediščine že znašli na razglednicah, ki bodo to naše bogastvo ponesle v svet.