LJUBLJANA – »Veseli me, da se ta zadeva hitro odvija. Takoj ko smo izvedeli, da gre za probleme, ki imajo lahko tudi težje posledice, večjo odgovornost, smo v UKC sprožili ustrezne postopke in dr. Radana (Ivana, op. p.) na koncu odpustili. Vodja oddelka je bil zamenjan, predstojnica kliničnega oddelka tudi. Razlog za to je bil ravno dosti dokazljiv sum o napakah, ki so se dogajale pri vodenju in delovanju oddelka. V medicini so namreč postopki dosti jasni. In vse to je bilo zapisano v dokumentih oddelka,« je danes povedal strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker.
Takoj od januarja naprej so sprožili kup korekcijskih ukrepov. To so ukrepi, ki so zadevali ves klinični center – preverili so tudi, kako zadeva poteka na drugih oddelkih. Na nevrološki kliniki je ta proces potekal proces še intenzivneje.
»Mislim, da je klinični center pravočasno reagiral,« je povedal.
Hojker pojasnjuje, da je z dokumenti oddelka jasno predpisano, kako mora delo potekati: »Če bi se držali tega, potem se to ne bi smelo zgoditi. Zakaj niso upoštevali tega, kar so sami napisali, je tudi za nas uganka. Komunikacija je vedno dvostranska. In če si odgovoren, potem je tvoja dolžnost, da dosežeš pregled nad celotnim procesom.«
Koliko ljudi je vedelo?
»Ta zadeva je vezana tudi na kriminalistično preiskavo. Klinični center (KC) je šel v svojih preiskavah tako daleč, da se je lotil korektivnih ukrepov. Za nas je pomembnejše, da se pogovarjamo o tipu napake, da lahko sprejmemo ukrepe, ki zagotovijo normalno komunikacijo, normalen prenos informacij,« pravi Hojker, ki o številkah ni želel govoriti. Organom pregona so prepustili, da ugotovijo odgovornost udeleženih ljudi. »Namen KC je, da zagotovimo korektno delo z bolniki.«
Zmanjševanje nevarnosti ponovitve
Strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek je pojasnil, da so korektivne ukrepe začeli takoj in jih nadaljevali in »dejansko bi se lahko reklo, da ni še povsem konec. Še vedno potekajo nekatera izobraževanja in analiza nekaterih dogajanj, predvsem v tem smislu, ali so bili ukrepi, ki smo jih že sprejeli, dovolj ustrezni, da bodo na minimum zmanjševali ponovitev takšnega dogodka v prihodnosti. Konkretno smo imeli celo vrsto izobraževanj o postopkih z zdravili, o komunikaciji.«
Odpuščena iz krivdnih razlogih
Pomočnica direktorja UKC Ljubljana Meta Vesel Valentinčič (upravnopravne zadeve) je povedala, da so z Radanom, takoj ko so dobili rezultate, prekinili pogodbo: »Istočasno se je sprožil postopek predstojnice, ki je po svoji funkciji dolžna zagotavljati zakonito delovanje oddelka, ki ga vodi. Oba, tako kot dr. Radan kot tudi dr. Žvanova, sta sprožila tožbi. Nanju je KC odgovarjal. Z današnjimi informacijami pa se marsikaj spremeni. Ne gre za en dogodek. Istočasno padejo vsi tisti zagovori o provokaciji, kar je Radanova glavna točka obrambe. Zdaj to že gledajo organi pregona. /.../Kar se tiče dr. Žvanove, gre za tožbo proti KC, in sicer glede tega, da naj bi bila krivično in nezakonito razrešena. Njena odgovornost se z novim znanjem in vedenjem še stopnjuje. Vodstvo je ravnalo prav. /.../ Druga stvar je, da smo zadevo posredovali na zdravniško zbornico, ki je odgovorna za licence.«
Dodaja še, da so imeli nekaj težav, ki so jih morali reševati s policijo in varnostniki, a naposled se je vse končalo le pri nekaj grožnjah. Radan ima danes prepoved vstopa, razen v razumljivih primerih, ko gre za bolezen ali njegovega svojca.
Tožba svojcev?
Prva družina ni vložila tožbe, pravi Vesel Valentinčičeva, za naprej pa ne vedo. »Tožbe so možne. Marsikaj bo težko nesporno dokazovati v kazenskem postopku – zaradi materialnih dokazov. Nesporno pa je nekaj: v vseh primerih je šlo za hudo bolno ljudi, ki niso več imeli dobre prognoze. Vsaj tako je videti.«
Vodušek je dejal, da je člane družine povabil, da jim še kaj pojasni, ampak so bili preveč pretreseni, zato se niso odzvali.
O pacientih je tudi Vodušek pojasnil, da so bili konzilijsko opredeljeni kot paliativni. Vsaj v enem primeru je bila uporabljena učinkovina, ki bi lahko skrajšala življenje, je še potrdil.
Fotografiranje uporabljajo tudi zdravniki
Vodušek je tudi pojasnil, da fotografiranje bolnikov poteka, odkar obstaja fotografija: »Sčasoma so se izoblikovala norme, da je treba imeti pristanek. Da niso prepoznavne. V raziskovalne namene so zadeve jasne: potrebni so pristanki, obstajajo pa tudi obrazci. Dopuščam tudi to, da je v nekaterih primerih smiselno slikati tudi iz neraziskovalnih namenov. Pri nevrologiji bi se to prej videlo na kakšnih videoposnetkih.«
Je pa potrdil, da so ga kriminalisti vpraševali o fotografijah, in sicer o tem, ali je šlo za kakšno nalogo oziroma raziskavo. Ob tem je dodal, da ni bil obveščen o fotografiranju.
Ali so pacienti zdaj varni?
Vodušek pravi, da imajo, odkar je nova predstojnica, tedenske timske sestanke, na katerih se pogovarjajo tudi o splošnih tekočih zadevah: »Na teh sestankih se lahko strokovne dileme rešujejo. Poleg tega so zdaj pogostejši, kot so bile prej mortalitetne konference. Od februarja so bili že trije. Gre za omogočanje komunikacije, za to, da poveš, kaj želiš od njih slišati, in da je treba na teh sestankih povedati vse, kar je nujno za sprejetje ustrezne odločitve.«
»Na vaše vprašanje lahko odgovorim, da nas je to zelo ozavestilo na vseh nivojih. Kar se tiče zdravstvene obravnave bolnikov, lahko zagotovim, da poteka korektno in da imam popolno zaupanje v novo vodstvo,« je sklenil Vodušek.
»Pacienti v kliničnem centru so varni,« pa je dodal Hojker.
