NA KOŽO

Dr. Gruber nas ne bo pozdravil

Objavljeno 31. avgust 2016 00.35 | Posodobljeno 31. avgust 2016 00.36 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Moralo bi nas skrbeti, da je toliko Slovencev zasvojenih z Gorskim zdravnikom.

Jadran Vatovec

Zakaj se Slovenci tako težko soočamo s svojimi iluzijami in deluzijami (utvarami in zablodami)? Seveda se strinjam, da ni treba posploševati, da to ne velja za vse. Tistim, ki, na primer, spominjajo na Jermana iz Cankarjevih Hlapcev, se morda ni težko soočiti z njimi, vendar je takšnih Slovencev premalo in zato skoraj ničesar ne morejo spremeniti v resničnostnem šovu na sončni strani Alp. Ker je, kot je ugotovil že Cankar, predvsem norec vsak, ki poskuša odklepati devetkrat zaklenjeno pamet.

Zakaj sem si potem sploh postavil uvodno vprašanje? Zaradi slovenskim gledalcem tako ljubega gorskega zdravnika dr. Martina Gruberja, kaj pa drugega. Zaradi telenovele Gorski zdravnik, ki ni nič bolj ali manj žajfasta in gledljiva od vseh prejšnjih, a je v zadnjem mesecu dobesedno na juriš osvojila srca slovenskih gledalcev in gledalk ter od tam v tako rekoč že pozabo izrinila spomine na različne Esmeralde, sužnje Isaure in pesmi ptic trnovk. Znanka mi je pojasnila, da ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih po osmi uri zvečer res ne odgovarja več na telefonske klice: »Na nobene!« Ker takrat na televizijskem zaslonu »s svojo brezpogojno ljubeznijo do pacientov in vseh drugih ljudi« tako ganljivo kraljuje dr. Gruber. Brezpogojna ljubezen, ganljivo? Edino, kar bi zagotovo pomenilo še nekoliko večje sprenevedanje, bi bila trditev, da je mojim sodržavljankam in sodržavljanom vseh starosti Gorski zdravnik tako pri, pardon, v srcu, ker v vsaki epizodi daje največji poudarek iskrenemu izražanju čustev in zagovarjanju družinskih vrednot.

Res pa je zgolj to, da zelo veliko Slovenk in Slovencev ne more prav dolgo zdržati brez spogledovanja s fiktivnim oziroma lažnim odrešiteljem. Pa ne zato, ker bi bil on tako normalen, resničen in »po marsičem podoben vsakemu malemu človeku«. Nasprotno. Ker se je laže zaljubljeno soočati z nekom, ki je takšen, kakršen je, lahko le v žajfnici, v resničnosti ne more obstajati, kot z ljudmi, ki jih srečujemo vsak dan in so pogosto zahtevni in naporni. Nobenega dvoma ni, da bi dr. Gruber, če bi bil državljan Slovenije ter bi ustanovil svojo stranko in z njo kandidiral na naslednjih volitvah, najverjetneje zmagal. Ne verjamete? Zaradi silne naivnosti slovenskih volivcev. Prav ta Gruberjev sindrom pa bi nas moral skrbeti. 

Deli s prijatelji