Ameriški raziskovalni novinar Eric Schlosser začne svojo knjigo Fast Food Nation z ironičnim zapisom, kako bodo antropologi prihodnjih generacij – po uničenju sveta – v strogo zavarovanih vojaških oporiščih naleteli na vrhunsko vojaško opremo in orožje današnjega časa, zraven pa bodo ležale prazne kartonske škatle za pico z ostanki testa in šunke. Ironija in cinizem do matere narave, da vrhunski inženirji in računalničarji, ki so sposobni pognati raketo v vesolje, smetana možganov sveta, nimajo več niti predstave, kaj je to dobra in zdrava hrana. V filmu Food Inc 2008 se oko kamere sprehaja po neskončni ulici supermarketa, police so obložene z lepo zapakiranimi kosi mesa v bleščavih embalažah. V naslednjem trenutku pokaže kavboja na konju, kako na star romantičen način goni kravice čez bogato poraslo prerijo. No, dokumentarec prikaže, da meso pridelajo na nepreglednih farmah, kjer so krave zaprte v ogradah in krmljene izključno z industrijsko pripravljeno koruzno krmno mešanico. Krave niso ustvarjene za koruzo, zato so začele zbolevati na prebavilih. Dovolj bi bilo kravam enkrat na teden položiti balo sena, pa bi same od sebe ozdravele. Toda ne, lastniki so se težave lotili ... z zdravili, s kemijo, torej!
Daleč od nas, nekje čez lužo ...? Ne, ne, čisto blizu nas. Švicarji imajo na voljo tako učinkovito škropivo, s katerim dosežejo, da zelje na njivi preprosto ne gnije. Za zdaj ga le testirajo, uporabili ga bodo takrat, ko bo cena hrane poskočila do nevarne meje. V Evropi kot tudi v Sloveniji je več kot polovica zemlje neobdelane. Zakaj? »Ne zato, ker bi bili leni, ampak zato, ker pridelano hrano težko prodaš,« mi je povedal prijatelj kmet. Trenutna slovenska samooskrba je na 35 odstotkih, kar bi v nekem drugem času pomenilo lakoto, zdesetkanje ljudstva, preseljevanje v ... hm, čez lužo, ne. Ampak danes tega ne rešujemo z oživljanjem pašnikov in košenic po Gorjancih, planšarij po Gorenjskem, z oživljanjem polj, ampak z novim fitofarmacevtskim preparatom. Pa bi bila dovolj že bala sena.
