NA KOŽO

Dopinški in 
moralni propad

Objavljeno 05. avgust 2013 00.05 | Posodobljeno 05. avgust 2013 00.06 | Piše: Marko Uršič
Ključne besede: komentar

Športniki so kot stari vojščaki, ki so si z zmagami ustvarili prevlado v plemenu.

Marko Uršič.

No, resda nismo v mračnem srednjem veku, ko se je vse reševalo z mečem, a globalne svetovne težave z denarjem in moralo napeljujejo k misli, da etično nismo daleč od temačnih globin človeške duše. Neenakomerna, seveda predvsem slojevska in zemljepisna razdelitev financ na zemeljski obli tudi športnike v boju za bogato rezino pogače spravlja v skušnjavo, da si telesne sposobnosti umetno oplemenitijo z dopingom. Šport je namreč tako glomazna svetovna industrija, da kateri koli številke bi omenili, ne bi ponazorile dejanskega stanja, koliko denarja se obrača v športu ali z njim povezani industriji športne opreme.

Ker so športniki kot stari vojščaki, ki jim je doping pomenila kri, prelita pri poboju sovražnika v bitkah, in so si z zmagami ustvarili prevlado v plemenu in s tem tudi patriarhalno pri ženskah, si tudi sodobni gladiatorji želijo predvsem slavo, denar in ženske. Slednje zaradi po telesnih športnih naporih druge telesne skrajnosti, sproščanja s seksom, in zaradi potrjevanja svoje mačistične podobe vrhunskega športnika in s tem vodilnega položaja v športnem plemenu.

Športniki so kot stari vojščaki, ki so si z zmagami ustvarili prevlado v plemenu.

Prihaja na dan, da so dopingirani vsi: kolesarji, atleti, prej so kot po tekočem traku padali dvigalci uteži ... Protidopinški žandarji so skoraj vedno za nekaj let prepočasni, da bi s pravim protistrupom razkrili vraga in šamana, ki ga zalaga s prepovedanimi zvarki. Morale ni več: jemlji doping, dokler te ne bodo odkrili, saj čudežni zvarek prinaša obilje v vseh pogledih. Lancea Armstronga so dolgo lovili, da bi ga kot čarovnika zažgali na grmadi, zdaj pa se je še en grešnik Tour de Francea, Jan Ullrich, oglasil s pravo nemoralno ponudbo. Ker je bil doping v tistih časih tako razširjen, naj bi Teksašanu kar vrnili vseh sedem zmag na francoski pentlji, ki so mu jih odvzeli zaradi grešnih krvnih obogatenj. Moralni kompas je torej pobesnel, pritisk je hud, kar priča tudi primer še enega umetnega šampiona, Marca Pantanija. Breme kolesarskega osumljenca je bilo za njegova pleča preveliko. Ko so ga leta 1999 izključili z Gira d'Italia, je začel jemati kokain, slabih pet let pozneje so ga zaradi prevelikega odmerka našli mrtvega v hotelu.

Deli s prijatelji