RAZLIKE

Donosnejše je biti poslanec kot minister

Objavljeno 04. junij 2012 21.45 | Posodobljeno 04. junij 2012 21.42 | Piše: S. U.

Dodatki k plačam funkcionarjev in visokih uradnikov so bistveno manjši od poslanskih.

LJUBLJANA – Boljše je
 biti poslanec 
na Šubičevi kot 
minister na Gregorčičevi, ugotavlja Delo. To pa sklepajo na podlagi dodatkom k plačam, ki jih prejema vrh izvršne oblasti.

Velja, da so plače, ki jih prejema vrh izvršne oblasti, bistveno skromnejše od poslanskih. Ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov in vodje kabinetov na mesec v povprečju dobijo 8730 evrov bruto dodatkov in dobrih 21.000 evrov neto drugih osebnih prejemkov. To pomeni, da je zadnji znesek precej manjši od povprečja drugih osebnih neto prejemkov poslancev za november in marec, ki je znašalo nekaj več kot 95 tisočakov.

Prehrana, ločeno življenje, stroški selitve...

Državni zbor (DZ) je sicer spremenil nekaj pravilnikov in tako je znižanje s 1. majem doletelo izplačila poslanskega pavšala, dodatka za izobraževanje, pa tudi kvote za uporabo mobilnih telefonov in prenosnikov, a vendar so poslanci poleg plače upravičeni do drugih osebnih prejemkov, kot so povračilo stroškov za prevoz, regres za prehrano med delom in letni dopust, nadomestilo za ločeno življenje, povračila stroškov prevoza iz kraja službenega stanovanja do stalnega prebivališča ob dela prostih dneh, stroškov selitve, izobraževanja in stroškov službenih potovanj (dnevnice, stroški prevoza in prenočitev), jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi ter poslanski pavšal.

Po drugi strani pa so funkcionarji, torej ministri in državni sekretarji, poleg drugih prejemkov po zakonu upravičeni le do dodatka za delovno dobo, ki po pojasnilih vladnega urada za komuniciranje (Ukom) ni javni podatek. Ta sicer znaša 0,33 odstotka osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe, pri čemer se plača poveča za 0,10 odstotka za vsako doseženo leto delovne dobe nad petindvajsetimi. Visoki uradniki, torej direktorji direktoratov in direktorji vladnih služb, so poleg dodatka za delovno dobo lahko, če izpolnjujejo pogoje, upravičeni še do dodatkov za mentorstvo (20 odstotkov urne postavke osnovne plače za vsako mentorsko uro) in specializacijo, magisterij ali doktorat, pri čemer za prvo dobijo 47, za drugo 72 in za tretje 119 evrov (vse v bruto zneskih).

Deli s prijatelji