GORENJA SAVA, JESENICE – Pred dvema letoma je Janko Hvasti iz Gorenje Save pri Kranju, član društva invalidov Kranj, prek prijatelja, prav tako invalida, prejel povabilo, naj se včlani v društvo za cerebralno paralizo Sonček Zgornje Gorenjske: »Povedal mi je, da imajo tam zanimiv program in da se odvija kup dejavnosti. Izpolnil sem prijavni obrazec in postal njihov član. Po par mesecih sem na nekem izletu dobil ponudbo, da bi postal kar predsednik tega društva,« pove 62-letnik, ki je pri sedmem mesecu zbolel za otroško paralizo in je danes 90-odstotni invalid.
Sanjska služba
Položaj predsednika je pogojeval s tem, da pred prevzemom opravi podroben pregled poslovanja: »Nekatere številke so se mi zdele na moč čudne. Takoj je bilo konec vsega. Že prej sem opozoril na številne kršitve statuta društva ter menil, da je treba to prilagoditi dejanskemu stanju in potrebam članov društva. Društvo med drugim sploh ni imelo blagajnika in ga nima še danes. Povedal sem jim, naj se statut popravi, zato da bomo lahko delovali bolj fleksibilno in v skladu s statutom. Najbolj me je zbodlo v oči, da je bila tajnica društva Vanda Hrovatin zaposlena z redno plačo, kar ni praksa v drugih društvih Sonček po Sloveniji, in je bila v tem času hkrati še vršilka dolžnosti predsednice društva. Poleg tega je organizirala komaj en dogodek na mesec ali pa še tega ne in sem dejal, da ima pravzaprav sanjsko službo.«
Društvo, kot pravi Hvasti, je to odredila tajnica Hrovatinova, se je lani odločilo, da bo kar v avtobusu med izletom opravilo izredni občni zbor, ki ga je Zveza društev Sonček Slovenije zahtevala zaradi neskladja funkcij Hrovatinove s statutom društva in zveze. V avtobusu so sklenili, da predsednik postane Jernej Kocjančič, ki ga je predlagala članica Angelca Kocjančič, ta je hkrati tudi njegova žena. Zanimivo pri vsem je še to, da je predlagateljica Angelca bila na tem izletu in izrednem občnem zboru, njenega moža in kandidata Jerneja, ki je postal predsednik, pa na avtobusu sploh ni bilo.
Nekaj dni potem je Hvasti na dom prejel zapisnik, ki je povedal, da so prisotni na avtobusu, potem ko je sam v Kranju izstopil, sklenili, da ga na društvene aktivnosti ne vabijo več: »Moj greh je bil samo to, da sem na dogajanje v avtobusu, sprto z vso logiko ter statutom, na glas povedal, da je to, kar se gredo, navadna farsa. Finančnega poročila ni bilo, jaz pa sem ga zahteval. So mi rekli, da mi ga bodo poslali, a ga še zdaj nisem prejel. Predsednik društva, to stavim, še do danes ni videl nobene plačilne liste tajnice Hrovatinove, sploh pa se je treba vprašati, kdo podpisuje pogodbo o zaposlitvi in kakšen je terminski rok te pogodbe.«
Medla reakcija
Janko Hvasti je želel urediti stvari, najprej interno, ker pa pri društvu Sonček Zgornje Gorenjske tega ni mogel, se je obrnil na krovno zvezo Sonček: »Po mojem mnenju je reagirala, če blago rečem, zelo medlo ali neučinkovito. Opravili so kontrolo in ugotovili kup nepravilnosti, vendar ni bilo nobenega ukrepa.« Pozneje so iz zveze sporočali Hvastji, da ne morejo izvrševati prisilne funkcije nad društvom Sonček Zgornje Gorenjske, ki je samostojna pravna oseba. Sporočili so mu, da bodo preverili pravilnost uporabe sredstev, ki jih je zveza prek Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) pridobila za zgornjegorenjski Sonček in ocenila smiselnost vključenosti tega društva v zvezo Sonček. Zveza je tudi ugotavljala, da je nedopustno, da gre dve tretjini sredstev društva za plačo tajnice Hrovatinove in le ena tretjina za izvajanje programov. »Osemnajstega junija letos smo se dobili na Jesenicah, jaz, predsednik Kocjančič, tajnica Hrovatinova ter dva člana izvršnega odbora, potem še predsednik zveze Sonček Lojze Tomaževič in direktor zveze Jože Primožič.« Hvasti jim je hotel predstaviti svoje videnje: »Zaradi žalitev in napadov članov društva sem zapustil sestanek. Tako sem zrevoltiran, da sem poiskal medije in se izpostavil javno, in to le zato, da se opozori javnost, kako se na nenavaden način trošijo njihova, z dobrodelno noto zbrana sredstva.«
»Če bo še brskal, ga bomo tožili!«
Pri pregledu povsem razumljive tabele prihodkov društvom Sonček po Sloveniji se vidi, da prejmejo iz naslovov prihodkov v društvo Sonček Zgornje Gorenjske skupno prek 33.000 evrov. V oči zbode postavka višine sredstev za delovanje društva Sonček Zgornje Gorenjske, ki izjemno odstopa od vseh preostalih, porabijo prek 28.000 evrov. Društvo Sonček Celje, drugo na lestvici po višini sredstev za delovanje društva, po številu članov več kot dvakrat večje od zgornjegorenjskega, porabi za delovanje samo 6110 evrov na leto!
Lansko finančno poročilo Sončka Zgornje Gorenjske ima dve nenavadni računovodski formulaciji, in sicer stroški dela za delovanje društev v znesku 6098,74 evra in stroški dela na programih društva v znesku 16.684,75 evra. Začelo se je precej dolgo pregovarjanje s predsednikom zgornjegorenjskega Sončka Jernejem Kocjančičem in tajnico Vando Hrovatin, ki ima podpisano pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, o tem poročilu in navedbami Janka Hvastija. »Tak človek, kot je Hvasti, dela samo kraval in podatkov za tak časopis, kot so Novice, sploh ne bomo dali,« je bil sprva odločen Kocjančič in še dodal: »Če bo še kaj brskal okoli nas, ga bomo tožili. Stalno nam je po izletih kuhal ene komedije. Ko je prišel, smo mislili, da bo dober, samo smo ga zdaj izključili, saj so člani podpisali, da če gre on na izlet, potem drugi ne gredo. Mi imamo vse pošlihtano, tajnica nafehta denar za nas in tako je tudi upravičena do plače.«
Hrovatinova je pojasnjevala: »Če ne bi jaz prosila za donacije, bi bila brez službe, kajne?«
Po še nekaj izmenjavah pogledov na položaj, predvsem pa to, da v društvo dobijo namenski denar, ne da bi ga naokoli prosjačila Hrovatinova in da vse na področju financ društva vendarle nima tako trdnih temeljev, kot menita, smo izvlekli iz njiju, da gre iskati pokritje za plačo tajnice društva res v postavkah stroškov dela društva in stroškov dela na programih društva: »Da, to je njena plača,« je le priznal predsednik Kocjančič. Doniran denar, namenjen invalidom, se porabi za plačo tajnice? Nekdanji predsednik društva Sonček Zgornje Gorenjske Franc Žaberle nam je povedal: »Z Jankom Hvastijem se v marsičem nisem strinjal, a v tem primeru sem popolnoma prepričan, da ima prav. Plača tajnice se mora obračunati iz drugega vira, ne pa iz doniranih sredstev. Tudi sam sem imel precej težav, ko sem hotel priti do podrobnega finančnega poročila društva in zato nisem mogel ostati predsednik.«
