Domžalska godba je stara že 130 let

DOMŽALE – Domžalski gasilci so se konec 19. stoletja odločili in v svojih vrstah poiskali glasbenike, ki so znali igrati na kak instrument, ter začeli vaditi. Tako se na kratko začenja 130-letna zgodovina Godbe Domžale.

Leta 1884 jo je ustanovil takratni domžalski učitelj Franc Pfeifer. Na začetku je delovala pod okriljem domačega gasilskega društva, zato so bili godbeniki na svojem prvem nastopu istega leta, na odprtju gostilne v Stobu, oblečeni kar v gasilske uniforme. Prva svetovna vojna je tudi med godbeniki razredčila vrste, saj je bilo veliko članov vpoklicanih. Med vojno je godba nastopala predvsem na pogrebih, po njej pa je začela redno vaditi.

»Glavni projekt godbe med obema vojnama je bila prav gotovo gradnja godbenega doma,« pravi današnji predsednik godbe Matej Primožič. »Leta 1925 so se začele priprave za gradnjo, naslednje leto pa je bil vzidan vogelni kamen. Do leta 1888 so imeli godbeniki namreč vaje v beneficiatovem stolpu taborskega obzidja pri cerkvi na Goričici, do zgraditve svojega doma pa v stari šoli. Četrtega avgusta 1929 so takrat prvi godbeni dom na ozemlju stare Jugoslavije slovesno odprli in kronike pišejo, kako so bile Domžale tisti dan en sam veselični prostor.«

Godbeni dom je zares zaživel, saj so v njegovi dvorani poleg godbenih koncertov prirejali različne zabavne večere: pustne zabave, vinske trgatve, silvestrovanja in dramske igre. Danes je popolnoma prenovljen, svojega kulturnega poslanstva pa ni izgubil. V njem ima še vedno sedež godba z vsemi svojimi dejavnostmi, nekaj pouka izvaja v njem tudi Glasbena šola Domžale, v nekdanjem dvoranskem prostoru je Slamnikarski muzej. »Med drugo svetovno vojno godba ni prenehala delovati,« pove Primožič. »Po vojni se je na novo organizirala in kmalu pod svojim okriljem sestavila mladinsko godbo, saj glasbene šole v Domžalah še ni bilo. S Tonetom Juvanom, ki je dirigentsko palico prevzel leta 1974, se je začela udeleževati tudi tekmovanj pihalnih orkestrov. Leta 1984 je praznovala že stoletnico. Tudi z naslednjim dirigentom, Frančkom Kuharičem, je napredovala, 13-letno sodelovanje z njim pa kronala z zlatim priznanjem na tekmovanju v zabavnem programu v Ormožu leta 2000.«

Leta 2001 je pod dirigentom Gregorjem Vidmarjem na državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb (ZSG) na tretji težavnostni stopnji in naslednje leto na drugi osvojila zlato plaketo. S tem uspehom so se domžalske godbenice in godbeniki uvrstili na prvo težavnostno stopnjo ZSG. Uspešne uvrstitve na uradnih tekmovanjih ZSG so še naprej dopolnjevali na tekmovanju v zabavnem programu za pokal mesta Ormož, saj so v letih 2001 in 2002 dosegli absolutno prvo mesto, leta 2003 pa so dobili zlato plaketo.

Od leta 2006 je na dirigentskem mestu Damjan Tomažin, ki je povedal, kako bodo godbeniki proslavili svoj jubilej: »Vodilo, prav tako naslov razstave, jubilejnega časopisa in zgoščenke ob naši 130-letnici je Godba s(m)o ljudje. Na začetku aprila smo odprli razstavo o zgodovini naše godbe, ki bo na ogled do konca leta v Slamnikarskem muzeju. Konec maja bo izšel jubilejni časopis, pred letošnjo obletnico smo posneli nove skladbe z Vladom Kreslinom, Katrinas, Evo Černe, Ajdo Stino Turek in Zoranom Potočanom, ki bodo večinoma tudi na slavnostnem koncertu, ta bo v petek, 6. junija, ob 21. uri v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Skladbe bodo izšle na zgoščenki, ki jo bodo dobili obiskovalci našega velikega jubilejnega koncerta. Dan prej bo v Kulturnem domu Franca Bernika slavnostna akademija, v soboto, 7. junija, ob 15. uri pa povorka po domžalskih ulicah, na kateri bo sodelovalo deset prijateljskih godb in mažoretnih skupin.«

Še nekaj je pomembno: Godba Domžale ima ogromno koncertov in promenadnih nastopov, z zadnjim uspehom na tekmovanju se je uvrstila v najvišjo, umetniško kategorijo slovenskih pihalnih orkestrov. Največji uspeh v bogati zgodovini je dosežek s tekmovanja na prvi težavnostni stopnji maja 2011, kjer je godba dosegla 95,19 točke, zlato plaketo s pohvalo, s tem pa uvrstitev v najvišjo, umetniško kategorijo pihalnih orkestrov po kriteriju Zveze slovenskih godb.

Kot pravi Primožič, godba aktivno deluje vse leto. »Vaje potekajo dvakrat na teden po dve uri, z dodatnimi intenzivnimi vajami pred zahtevnejšimi projekti, kot so samostojni koncerti, tekmovanja in snemanja,« dodaja. »Pomembno vlogo v letnih aktivnostih imajo tradicionalni nastopi: prvomajska budnica, ob državnih praznikih, komemoracijah ob dnevu mrtvih, sodelovanje na pustnem karnevalu na Viru in Ptuju, majski promenadni koncert v Arboretumu Volčji Potok, sodelovanje na kamniških dnevih narodnih noš in še bi lahko našteval.«