IZGINULI

Domov so prišli, k pouku pa še ne

Objavljeno 05. maj 2012 14.36 | Posodobljeno 05. maj 2012 14.37 | Piše: Lovro Kastelic

Ne dijaki ne njihovi starši se še niso pojavili v šoli.

Ravnateljica Mateja Klemenčič vidi rešitev le v iskrenem pogovoru med starši in njihovimi najstniki. »Ne smemo dopustiti, da otroci zavladajo staršem!« Foto: Igor Mali

VELENJE – Nekdo je na svojem blogu zapisal: »Fantje, ki so našo državo stali deset tisoče evrov, so se začeli, kot da že to ni bilo dovolj, da sem moral cel teden gledati njihove ksihte po medijih, delati norca še iz policije in konec koncev tudi medijev, ki so jim prinesli pet minut slave. Z neokusnimi statusi na družabnem omrežju so končno pokazali svojo inteligenco.«

»Sem šel v tople kraje in se na plaži smejal našim nesposobnim policajem,« se je, denimo, junaško hvalil Nace Camlek, le malo preden se je s svojima prijateljema odločil vrniti »z dopusta«, kot so poimenovali svoje izginotje. Ta 17-letni dijak iz Slovenj Gradca je nasploh prepričan, da je treba zdaj vse medije in novinarje tožiti, ker da so pisali bedarije in jih spravljali v sramoto. Sramoto?! Zadrego?! Njegov 16-letni kompanjon Matic Kašnik mu je seveda pritegnil: »Ja, stari, za zaklat' so, osli!«

Še vedno jih ni v šolo

Tako Nace kot tudi Matic ter 15-letni Žan Britovšek Kamnik, oba iz Mislinje, so zagotovo prestopili meje dovoljenega, Slovenijo dvignili povsem po nepotrebnem na noge in dokazali, da jih do odraslosti ločijo še svetlobna leta. O tem je prepričana tudi ravnateljica Mateja Klemenčič z velenjskega šolskega centra, ki jih še vedno ni opazila pri pouku. »Nihče se še ni pojavil v šoli,« je zaskrbljeno dejala. In kar je nemara še pomembneje: »Pri nas se niso oglasili niti njihovi starši, pa čeprav smo jih pisno povabili na razgovor, na katerem bi začrtali nadaljnjo strategijo, ki bi najstnike vrnila v odgovornejše (šolsko) življenje.« Za zdaj, kot pravi, lahko štejejo le njihove nove in nove neopravičene ure (v zadnjem obdobju so jih zabeležili že vsaj 40). »Vendar to ni bistveno«, pedagoško poudari Klemenčičeva. »Da bi jih izpisali iz šole? Ne! To je zadnje! Nikakor ne smemo vreči puške v koruzo, ampak moramo vztrajati in vse moči uperiti v to, da stremo to njihovo mladostniško trmo.« Tudi z družbeno koristnim delom? Da bi fante kaznovali tako, da bi morali odslužiti družbi? Gre namreč za alternativni vzgojni ukrep, ki ga ima na razpolago tudi Šolski center Velenje. Klemenčičeva je prepričana, da je treba dati vse argumente na tehtnico, opraviti pošten razgovor in fantom omogočiti, »da naredijo nekaj iz svojega življenja oziroma dokončajo šolo«.

Še malo je na počitnicah?!

»Veste, Matic je še malo na počitnicah, pri babici,« je izdala njegova mati Lidija Kašnik. »V šolo bo šel šele v ponedeljek.« Njega naj bi od vseh še najbolj dajalo domotožje, zato se je tudi oglasil kmalu po tem, ko je zagledal svojo fotografijo v enem od časopisov. Lidija v svojega sina tudi zdaj, ko je doma, ne dreza z vprašanji. »Očitno je, da o tem ne želi govoriti. Kar pove, pove sam. In povedal je, da so bili v Trstu, sicer pa so vse dni preležali na plaži,« je povedala Kašnikova, ki se zaveda, da to zagotovo ni najbolj primeren kraj za poležavanje na plaži, saj v samem Trstu te sploh ni. Je pa v neposredni bližini Sesljan (Sistiana), to je tržaška plaža in nadvse priljubljeno zbirališče gejev. So bili torej fantje v Sesljanu?

To ve za zdaj le Aleksander Camlek, Nacetov oče, v Slovenj Gradcu znan tudi kot občinski svetnik in profesor na ekonomski šoli, ki je odšel ponje z avtom in jih pripeljal nazaj. Pri Dnevniku so medtem neuradno izvedeli tudi, da so policisti pri Camlekovih v preteklosti že intervenirali zaradi nasilja v družini, in to vsaj dvakrat. V družini so se zaradi teh dogodkov menda tudi precej oddaljili. »Saj veste, kako je z vzgojo. Zanjo preprosto ni recepta,« je za omenjeni časnik povedal eden od virov, ki ni želel biti imenovan, Camlekove pa zelo dobro pozna.

Težavno vedenje izvira iz družine

To zadnje je tudi nekakšen lajtmotiv vseh treh najstnikov: razbita družina, skrhani odnosi, slaba in neiskrena komunikacija.

»Doma se očitno niso znali pogovarjati!« Klemenčičeva zato vidi rešitev le v komunikaciji, iskrenem pogovoru med starši in njihovimi najstniki. »Ne smemo namreč dopustiti, da otroci zavladajo staršem.«

Zaskrbljenih ne kaznujejo

Božidar Pezdevšek s PU Celje: »Dikcija 309. člena ne omogoča, da bi policija ovadila pogrešane osebe, ki so povzročili akcijo iskanja, saj oni sami niso neutemeljeno klicali na pomoč ali lažno sporočili, da jim grozi nevarnost, zaradi katere bi policija izvedla določene uradne postopke. Pogrešitev so namreč prijavili starši. Staršev, ki so prijavili pogrešanje svojih otrok, pa zagotovo ne moremo ovaditi za kaznivo dejanje, saj niso izpolnjeni osnovni znaki kaznivega dejanja, saj so tudi dejansko pogrešali svoje otroke.«

V naše uredništvo pa je tik pred koncem redakcije poklicala tudi Julija Hriberšek, mati 17-letnega dijaka Jana, ki je bil s polnim imenom omenjen v našem časopisu, in sicer v zvezi z zapisom na facebooku. »Mamicu ti jebem, ti boš tok tepen!« je namreč Jan sporočil svojemu sošolcu Maticu Kašniku, zaradi česar je potem javnost domnevala, da je bil vzrok izginotja pobeg pred grožnjami.

Julija je razložila, kaj se je pravzaprav zgodilo. »Janu je umrla stara mama, dobil je dediščino, zato sem svetovala, da si kupiva nekaj za spomin na mamo. Kupila sva verižico, to pa je potem Janu sunil Matic in dal mojemu sinu takoj vedeti, da je ne bo več videl, saj je zanjo že dobil denar. Vse to sva že januarja povedala tudi policistom. Jan je potem od Matica zahteval denar v vrednosti verižice – 140 evrov. Ta mu je potem celo že vračal. Vrnil mu je polovico. Toda moj sin je vztrajal in zahteval še preostalih 70. Preden je Matic ušel, sta se še pogovarjala, tisto jutro ga je celo čakal pred šolo,« je pripovedovala delavka v Gorenju in želela oprati sinovo ime. »Veste, moj pob ga resnično ni izsiljeval. Saj zna biti lump, a tega res ni naredil,« se je postavila v njegov bran, predvsem ker je zadnje dni njen Jan preživljal pravo nočno moro. »Zdaj je videti, kot da so zaradi mojega sina odšli. Začeli so mu groziti po facebooku, poba je tako prizadet, razmišljal je celo o samomoru. 'Zdej sem najslabši, oni pa težki carji!'« je Julija še povzela sinove besede in naslikala vsesplošno klimo neke izgubljene generacije. In njihovih staršev.

Deli s prijatelji