Priznam, privzdignil sem obrvi, ko sem prebiral pritožbe televizijskih gledalcev in drugih, češ da se v eni izmed slovenskih TV-serij na vso moč in kar naprej delajo norca iz Štajercev. Prikazujejo da jih kot kronične pijance in zagovejene osebke na celi črti. Kritikom se zdi, da se Štajercem s tem dela krivica, ob tem pa naj bi drugod po Sloveniji tudi našli polno močno žejnih, nerazgledanih in podobno. Sicer o tem ne bi razpravljal, je pa dejstvo, da imamo povsod po svetu različne ljudi, od enega do drugega ekstrema, pa vse tiste vmes.
V slovenskem prostoru so že nekaj let zapored po svoje ekstremni nogometaši Maribora. Tu pa lahko povsem drugače govorimo o značilnostih, sposobnostih in dometih Štajercev, kajne? Pri tem ne bi upošteval podatka, da več kot 90 odstotkov vijoličnega moštva tvorijo fantje s Primorske, Gorenjske, Koroške, iz Ljubljane, Brazilije, Izraela, Makedonije, Francije... No, pa saj ni važno, dejstvo je, da klub vodi mariborski, torej štajerski menedžment. In da za klubom iz Ljudskega vrta predano stoji praktično vsa Štajerska, da navijačev iz drugih delov domovine niti ne omenjam. V nogometnem pogledu Štajerci nastopajo kot supermani, zato lahko zgoraj omenjeni kritiki v tem primeru nastopajo povsem drugače.
V nogometu je rivalstvo med Mariborom in Ljubljano razvnelo mnoge strasti, žal smo morali spremljati tudi nasilje in uničevanje huliganov. Toda če ostanemo v okvirih športnega boja; gre za konstantno tekmo, za stalno in zavzeto dokazovanje, kdo je boljši in zakaj je tako. No, roko na srce, v zadnjem desetletju Olimpija v tem medsebojnem napenjanju mišic ni ne vem kako pomemben faktor. Morda ravno zato, ker v klubu nima ljubljanskega nogometnega know-howa. Bogati prišlek Izet Rastoder je kot šef kluba v glavnem nezaželen pri navijačih, zdaj pa ima na mizi celo ponudbo od drugega prišleka, Milana Mandarića, da mu prepusti/proda upravljanje kluba za štiri milijone evrov.
Težko je s tujci na čelu ali blizu vrha slovenskih nogometnih klubov. Kjer koli so se že vmešali, je sledil mrk. Poglejte samo obubožano Gorico danes in Muro, ki je poniknila, pa že omenjeno Olimpijo. Tudi bogataš Joc Pečečnik je hotel biti močno internacionalen z Interblockom, pa je vse propadlo. Domače je le domače.