Nekaj časa nam je kmet iz okolice Ljubljane vsak teden prinesel jajca na dom. Kmetica s Ptujskega polja nam je tu in tam pripeljala domače piščance. Vsake tri do štiri mesece, toliko da so na dvorišču zrasli na 2 kilograma »spucane vage«, bili so zares hrustljavi. Kmetica še pokliče, jajcar pa, sicer izjemno delaven in prijazen možakar, je kar nekako mrknil. Seveda jajc ni vozil v prestolnico zaradi nas, ampak mimogrede, ko je zalagal še nekaj drugih strank, verjetno gostiln na širšem območju. Pripeljal jih je v starem karavanu, dobili smo sveža, dobra jajca po trgovinsko primerljivi ceni. Nekoč sem jih paket dal prijateljici živilki, ki jih je poskusila in zatrdila, da so dobra, da fant obvlada. A ko jih je v hladilniku zmanjkalo in ga ni bilo, smo jih kupili v kakšni svetleči se trgovini. Seveda, poceni in na dosegu roke.
Ko se sprehajaš z vozičkom med policami, le stegneš roko po jajcih talne, hlevske reje, A-kategorije, sveža, velikosti L ali XL..., skratka, ni da ni. Nekoč mi je neki drug kokošnjar na viteškem sejmu v Predjamskem gradu namignil, da težko konkurirajo velikim trgovcem, zato se mali rejci na vse načine trudijo obdržati tudi stranko, kakršna je bila moja družina. S pol naloženim karavanom bi pot v Ljubljano zanj pomenila čisto izgubo, zato sem razumel stisko.
A tako kot smo danes navajeni veceja na izpiranje in si ne moremo niti predstavljati, da bi kosilo pripravljali tri ure; najprej zakurili v peči ipd., tako ne moremo čakati na meso, jajca, solato. Tisti, ki se širokoustijo, kako bi z ekološko pridelavo zlahka nadomestili konvencionalno, tretirano s škropivi, vselej pozabijo povedati, da sami niso pripravljeni hoditi na vece na štrbunk, se umivati v lavorju ali pa čakati na krompir, jabolko, da bo zraslo. Če sploh bo! Znanec sadjar v tretjini svojih sadovnjakov prideluje sadje na ekološki način: »Vsako leto je težje, vsako leto so škodljivci bolj odporni proti ekološkim pripravkom. Kljub ugodni prodajni ceni si ne bi upal imeli zgolj ekološkega sadovnjaka. Če bo preveč dežja, ne bomo obrali nič.«
Človek je po naravi oportunist, zato jajca in mleko kupujemo v trgovini. Ker je lažje, ceneje in vzame precej manj časa. Verjetno se bo nekoč izkazalo, da je to najdražje. A če bi želeli drugače, bi morali že zdaj podpreti kmeta in zlasti prerazporediti denar. Kmetica s Ptujskega polja še pripelje in kupimo, ker je to tu in tam!
