Rakov Škocjan je med Cerkniško in Planinsko polje ujeta kraška dolina, po kateri teče reka Rak. Na pobudo naravoslovca Pavla Kunaverja in ob prizadevanju prve slovenske poklicne naravovarstvenice Angele Piskernik so ga leta 1949 zavarovali kot naravno znamenitost in ima zdaj status krajinskega parka. Skozenj z izobraževalnimi tablami vodi lepo označena naravoslovna učna pot.
Dolina je nastala z udrtjem stropovja nekdanjega podzemeljskega rova, od katerega je ostal le znameniti Veliki naravni most, ki na koncu veličastno zapira dolino, umeščeno med prostrane kraške gozdove in v sosedstvu kraških polj in uval. Pri njem vidite tudi ruševine cerkve sv. Kancijana, ki naj bi nastala ob prehodu iz 15. v 16. stoletje.
V parku je precej znamenitosti, vrednih ogleda, med temi Zelške jame z 8–50 metrov globokimi udori, skozi katere lahko opazujemo tok Raka. Nekdaj so v potoku živeli raki jelševci, ki so jih uničili račja kuga in onesnaženi okoliški pritoki iz bližnje Cerknice, a so jih pred leti znova naselili. Mali naravni most je tanek ostanek stropa med dvema udoroma, katerega zgornji rob je 42 metrov nad potokom. Znana je udorna vrtača Kotel z jezerom, ki niha skladno z vodnim stanjem v Kotličih. Poleg Zelških jam pokukajte še v Tkalca jamo, ki je dolga 2845 metrov in ima dva vhoda, ponor Raka in stranski udor ob cesti.
Zgodovina Rakovega Škocjana je tesno povezana s človekom. Arheološke najdbe ostankov orodij iz paleolitika dokazujejo, da je pračlovek naseljeval tamkajšnje udornice že v prazgodovini. Iz poznejše železne dobe so pri cerkvici sv. Kancijana izkopali ostanke lončevine in obrambni nasip na zahodni strani, po čemer sklepajo, da je bila tam ilirska naselbina.
V obdobju turških vpadov od 15. stoletja naprej so se sem zatekali prebivalci bližnjih vasi, o čemer pričajo najdbe v udornicah pod malim mostom. Prvi pisni vir izhaja prav iz tega obdobja, z letnico 1526. To je zapisnik izterjevalca selskega hasperškega sodišča z gradu Haasberg pri Planini. Zabeleženo je, da je cerkvica sv. Kancijana prispevala majhen srebrni kelih. Prvi znani opis najdemo v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689.
Obisk Rakovega Škocjana je idealen za družinsko potepanje in kolesarjenje. Dolgčas vam ne bo niti ob slabem vremenu, ko še posebno oživijo izviri na levem robu doline. Večji so Prunkovec, izvir v Biserjevem lazu in ločici, v Burjevki in Kotliči. V nekaterih so našli redko, endemično vrsto polžka, v dolini pa raste tudi razmeroma redka praprot močvirska krpača.