JAVNA DRAŽBA

Dolgovi pognali Leljaka na boben

Objavljeno 12. julij 2015 16.43 | Posodobljeno 12. julij 2015 16.43 | Piše: A. S.

Sodišče bo na dražbi prodajalo premoženje znanega publicista.

Zadnje čase veliko piše. Foto: Oste Bakal

GORNJA RADGONA – Konec prihodnjega tedna, v petek, 10. julija, bo na Okrajnem sodišču v Gornji Radgoni javna dražba premoženja v izvršilni zadevi Banke Sparkasse iz Ljubljane in Republike Slovenije zoper dolžnike Kajle, hotelsko in turistično podjetje, d. o. o., Rudolfa Leljaka in Romana Leljaka, in sicer zaradi izterjave približno 320.000 evrov dolga. Poleg banke in države sta upnika še Sazas in Mercator.

Zadeva bo odmevala v javnosti predvsem zaradi zadnjega od treh dolžnikov, Romana Leljaka, ki ga v zadnjem obdobju poznamo predvsem po razkrivanju početij Uprave državne varnosti (Udba) v nekdanji Jugoslaviji. Leljak piše knjige in deluje v okviru Društva za raziskovanje polpretekle zgodovine Ozna.

Sodnica Marjeta Kralj je odredila prodajo vseh nepremičnin dolžnikov na Kapelskem Vrhu: sedem ločenih parcel gozdov (skupno okoli 33.000 kvadratnih metrov), pet ločenih parcel pozidanega zemljišča v skupni izmeri 1361 kvadratnih metrov, stavbo št. 178, stanovanjska hiša (lokal s prenočišči in zunanjo ureditvijo), površine 579,16 kvadratnega metra ter pozidano zemljišče v izmeri 122 kvadratnih metrov.

»Nepremičnine se prodajajo po posameznih parcelnih številkah. Podatke o površini in druge podatke lahko zainteresirani pridobijo z vpogledom v zemljiški kataster in kataster stavb, ki sta izvorni evidenci za te podatke. Podatke lahko pridobite z brezplačno poizvedbo na internetni strani Geodetske uprave RS na naslovu http://prostor3.gov.si/javni/«, so med drugim zapisali v razpisu za javno dražbo.

Pripisano je, da na nepremičninah ni služnosti stavbne pravice in stvarnih bremen, ki jih mora kupec prevzeti. Vrednost prodajanih nepremičnin znaša skupno 270.780,78 evra, kar pomeni, da je za približno 50 tisočakov nižja od terjatev.

Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70 odstotkov ugotovljene vrednosti, torej obstaja verjetnost, da bi vse skupaj prodali za slabih 200.000 evrov. Le z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču, se stranke in upniki lahko sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od 70 odstotkov ugotovljene vrednosti.

Javne dražbe se sme udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino na račun sodišča. Varščine sta oproščena upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in zastavni upnik, če njuni terjatvi dosegata varščino in če se da, glede na njun vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnin, varščina poravnati iz kupnine. Varščina znaša eno desetino ugotovljene vrednosti nepremičnin, ločeno, skupaj torej: 27.080 evrov. Na dražbi ne more biti kupec dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji.

Nepremičnine družine Leljak, ki so predmet prodaje, si je mogoče ogledati v petek, 3. julija, od 15. do 17. ure. Dolžnik mora ogled omogočiti potencialnim kupcem vključno z vstopom v stanovanjske in gospodarske prostore.


Podčastnik in zapornik

O publicistu in nekdanjem podjetniku Romanu Leljaku se je razpisala celo spletna prosta enciklopedija Wikipedija, in sicer, da se je rodil 21. 8. 1964 v Đurmancu pri Krapini na Hrvaškem očetu Rudolfu Leljaku in materi Milici Belošević. Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju. Po končani osnovni šoli leta 1978 se je odločil za vojaški poklic in nadaljeval šolanje v Sarajevu in Beogradu na srednji vojaški šoli. Končal je specializacijo za šifranta v JLA in nato še posebno šolanje v vojaškem centru varnostne službe v Pančevu. Leljak, podčastnik JLA, je najprej služboval kot šifrant v vojašnici Ljuba Šercerja na ljubljanskem armadnem območju, pozneje pa kot organ varnosti JLA. Marca 1987 je zaprosil za prenehanje aktivne vojaške službe. Po odhodu iz JLA je postal podjetnik, ustanovil in vodil je revijo AS, časopis Trač, Srbsko revijo AS, bil je direktor Založbe za alternativno teorijo, je avtor več knjig. Leta 2005 je bil spoznan za krivega goljufije s posojili v začetku 90. let in obsojen na daljšo zaporno kazen. Po več letih izogibanja kazni je leta 2008 odšel v zapor. Predtem, leta 2007, je bil znova obsojen, in sicer zaradi goljufanja vlagateljev v podjetje Avto Ideal. Od leta 1990 je tudi samostojni kulturni delavec, ki raziskuje delovanje obveščevalnih služb in politične policije nekdanje SFRJ.

 

Deli s prijatelji