Letošnje poletje bo v primerjavi s preteklimi drugačno. Veliko grenkih okusov se bo vrstilo iz dneva v dan. Grenkobo bo okusiti že pri vsakodnevnih obveznostih, kaj skuhati, kako plačati položnice, kdaj natočiti gorivo, da kakšen cent le ostane v denarnici. O odhodu na morje in brezskrbnem pohajkovanju si mnogi ne upajo več niti razmišljati. Tisti, ki so že okusili bridkost izgube službe, grenkobo pomanjkanja že poznajo, mnogi jo s šestim čutom pričakujejo.
Malo možnosti za odpiranje delovnih mest
Zakaj si drznemo napovedovati, da bo poleti še slabše in zakaj je jesen negotova? Trenutnih 110.00 aktivnih iskalcev zaposlitve bo do jeseni težko ali le v sanjah dobilo službo, podjetja bodo poleti otrpnila in se ukvarjala predvsem s tem, kako privarčevati dodatna sredstva, opustiti in odpustiti tisto, kar ne obeta dobrih poslovnih izidov. Torej, malo bo priložnosti za odpiranje novih delovnih mest in krpanje vedno večje luknje brezposelnosti.
Študentje, ki se veselijo poletja predvsem zato, da bodo končno nekaj zaslužili in imeli malo denarja za čase, ko je biti študent že skoraj privilegiran status, bodo v toplejših mesecih ravno tako okušali grenkobo. Zaradi vladnih varčevalnih ukrepov se bo strošek študentskega dela zvišal za okoli 10 odstotkov, breme pa utegnejo podjetja prevaliti kar na študente in v Mercatorju so že napovedali, da se bo obseg študentskega dela zaradi teh ukrepov zmanjšal. Kdo bi se pri tridesetih stopinjah sladkal s češnjami in z jagodami, bog ne daj s sladoledom in z ledeno kavo, če je grenkobe enostavno preveč?!
Pozitivnih zgodb skorajda ni
In da bo mera polna, pa ne da si želimo biti ultra pesimistični, finančni analitiki opozarjajo še na mogoč triodstotni upad BDP. Kaj to pomeni? Gospodarstvo in slovenski trg sta v velikem krču, pozitivnih zgodb je malo ali jih skoraj ni. Spomnim se časov, ko smo na študentskih žurkah prepevali: »Če študent na rajžo gre, dobro pije, dobro je. D'narja nima, kaj bi z njim, pa si upa priti v Rim. Dobre volje je povsod, vsi mu pravijo gospod. Če študent uši dobi, tam za grmom jih pusti. Krčem strašno se boji, tam bi moral plačati. Če študent pa lačen je, gre na vrata farovške. Res srečnejših ni ljudi, kakor so študentje ti.« Ampak takrat so bila poletja sladka in brezskrbna, grenkoba pa zanemarljiva.
