Dolenjska literarna transverzala

Liter in knjiga. Literatura. Velike Lašče, gostilna. Če je gostilna, je literarna. Drugačne ne more biti. Že na poti v Velike Lašče se ustavite na Turjaku, če vam čas dopušča, in se malo razglejte po naši zgodovini. Še je tu Trubarjev duh, skozi klenost starega Temnikovga mlina in v skrivnosti vode, ki teže že stoletja po uhojeni strugi. Hiša stoji na prostoru, kjer naj bi bil v starejši stavbi rojen Primož Trubar (Rašica, 9. junij 1508–Derendingen, 28. junij 1586), začetnik slovenske književnosti in protestantski pridigar, ki je našo materinščino z Abecednikom in Katekizmom spremenil v knjižni jezik. In v Derendingnu je obdeloval svoj vinograd, svoj Noetov vrt.

Velike Lašče, Retje. Fran Levstik. Rogovilež na Dunaju, ki je zabavljal čez svoje pokrovitelje, potem pa se jezil, ker mu niso dali denarja za naslednjo številko Pavlihe. Bil je tako zelo trmast, da sta na Dunaju dvignila roke od njega celo uglajena in premožna gospoda Fran Miklošič in Josip Stritar. Ostal pa nam je Martin Krpan, prebrisani tihotapski kljukec, ja, kar prava figura za nekatere Slovence danes. In tu je profesor klasičnih jezikov na piaristični gimnaziji na Dunaju, avtor dunajskega Zvona, prve slovenske literarne revije. Josip Stritar, pesnik, kritik, urednik. Rojen v Podsmreki. Eden od organizatorjev prevoda cesarskega državnega zakonika iz nemščine v slovenščino.

V Velikih Laščah ne morete mimo župnijske cerkve Marijinega rojstva. Župnija je bila razglašena 25. oktobra 1862. Današnja župnijska cerkev je že peta znotraj ozemlja, ki ga imenujemo Velike Lašče. Prvo, verjetno leseno, so stiški menihi postavili v smeri proti postaji že kmalu po letu 1230. Temeljni kamen današnje župnijske cerkve je bil blagoslovljen 1857.

Laška kulturna pot se začne v Velikih Laščah. Ob 150. obletnici rojstva Stritarja so v Levstikovem domu odprli spominski sobi Stritarja in Levstika, v prostoru, ki služi kot čitalnica, pa je manjša Trubarjeva predstavitev. V Levstikovi sobi sta predstavljena njegovo življenje in delo s fotografijami in knjižnimi deli ter z nekaj osebnimi predmeti, podobno tudi Stritarjevo. Stopimo še do mogočne župnijske cerkve Marijinega rojstva, ki stoji na vrhu Velikih Lašč, obkrožena s skupino trških hiš. Pred njo je Levstikov spomenik iz kraškega kamna. Že dve leti po pisateljevi smrti so ga postavili velikolaščanski veljaki. Ob stoti obletnici Levstikovega rojstva so na njem odkrili tudi njegovo reliefno podobo.

Na pročelju ene od najlepše ohranjenih starih hiš, Pri Kuklju, kultni gostilni iz 18. stoletja, je doprsni kip Jožeta Javorška (1920–1990). Bil je pesnik, pisatelj, esejist, dramatik in svetovljan. Pri Kuklju je tradicija babice Lojze. V Ljubljani je imela brata slaščičarja, zato ni naključje, da sta se pekarija in slaščičarna danes vrnili v polnem sijaju, odkar Kuklja vodi hči Margareta Damjanič, in nova hvarska kuhinja, ki jo je tedaj v Velike Lašče pripeljal Pero, ki je z ženo Vanjo dolga leta vodil gostilno. Iti k njemu je pomenilo stopiti na pot k izviru slovenske literarne zgodovine.

Lahko se povzpnemo na hrib k svetemu Roku (619 metrov), kamor je zahajal Levstik.

Na velikega Slovenca nas sredi vasi spominja Močilarjeva lipa. Tu je pisatelj velikokrat kramljal s prijatelji. Na robu vasi stoji skrbno ohranjen Ilijev kozolec, na katerem je nastajala povest o Martinu Krpanu. Postavili so ga brez enega samega kovanega žeblja. Levstikove rojstne hiše danes ni več. Označena je s spominsko ploščo in doprsnim kipom, ki ga je ob stoti obletnici pisateljeve smrti podaril kipar Jakov Brdar.

Od tod jo mahnemo proti rojstnemu kraju Josipa Stritarja (1836–1923). V bližnji Dvorski vasi je baročna podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika. Pot nadaljujemo proti Mali Slevici do Velike Slevice z znano Marijino romarsko cerkvijo. Na nasprotnem griču zagledamo Podsmreko.

Kjer je bila nekoč Stritarjeva rojstna hiša, danes stoji enonadstropna stavba. V njeno predhodnico so 1936. vgradili relief velikega literata, ki ga je izdelal kipar France Gorše. Na Stritarjeve čase danes opozarja samo še kašča, v kateri je mogoče najti zbirko starega orodja.