LJUBLJANA – Ne glede na padanje kupne moči in krčenje stanovanjskih kreditov se je v lanskem letu v Sloveniji ohranil presenetljivo velik promet s stanovanjskimi nepremičninami, predvsem z rabljenimi hišami in stanovanji, medtem ko so se nova stanovanja bistveno težje prodajala, piše v poročilu o slovenskem trgu nepremičnin.
Na splošno se je trend počasnega padanja cen nepremičnin, ki se je vzpostavil po občutnejšem realnem padcu cen v kriznem letu 2009 in oživitvi trga v letu 2010, v letu 2012 opazno pospešil. Rabljena stanovanja so bila lani cenejša za devet odstotkov, hiše za odstotno točko manj. V denarju to pomeni: v povprečju je bilo kvadratni meter stanovanja mogoče kupiti v letu 2011 za 1750 evrov, lani pa za 100 evrov ceneje (1650 evrov). V Ljubljani je bil lani povprečni kvadratni meter stanovanja v primerjavi z letom prej cenejši za 150 evrov (2350 evrov/m²), v Mariboru 50 evrov (1150 evrov/m²), v Celju 50 evrov (1200 evrov/m²), v Kranju 50 evrov (1750 evrov/m²), v Kopru 150 evrov (2300 evrov/m²), v Novi Gorici z okolico 150 evrov (2300 evrov/m²), v Novem mestu 100 evrov (1450 evrov/m²), v Murski Soboti 100 evrov (1000 evrov/m²). Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč se na račun povečanega povpraševanja v zadnjih dveh letih realno niso bistveno spremenile. |
Cene v drugi polovici lanskega leta so začele občutneje padati, ob koncu leta pa so dosegle najnižjo raven od začetka njihovega sistematičnega spremljanja leta 2007 – in kažejo tendenco padanja še naprej. Glede na trend prometa in cen nepremičnin kaže, da Slovenija počasi drsi proti drugemu dnu krize nepremičninskega trga, vendar je težko napovedati, ali ga bo dosegla že v letošnjem letu.
Tudi gradnja je rizična
Pričakovati pa je, da se padanje cen stanovanjskih nepremičnin ne bo zaustavilo, vsaj dokler se Slovenija ne izvije iz finančno-gospodarske krize. Zaradi tega je postala tudi gradnja nepremičnin za trg zelo rizična, saj za investicije v nepremičninske projekte ni bančnih posojil niti večjega interesa potencialnih investitorjev.
V kislo jabolko bo treba ugrizniti
Novih velikih stanovanjskih projektov v državi praktično ni več in ponudba novih stanovanjskih enot je že zelo skromna. Še vedno je veliko število nedokončanih in dokončanih stanovanjskih enot, ki so v stečajnih masah propadlih investitorjev in nad katerimi držijo roko banke kot prednostni upniki. To pomeni, da se bodo lahko prodala le z manjšo ali večjo izgubo. V to kislo jabolko pa bo treba prej ali slej ugrizniti. Če bo prišlo do čiščenja zalog po scenariju prodaje z izgubo, se bo ustvaril dodatni pritisk na znižanje cen vseh stanovanjskih nepremičnin.
Lahko bi jih namenili mladim in socialno ogroženim
Možen scenarij bi bil tudi, da država financira dokončanje nedokončanih stanovanj, nato pa prek stanovanjskih skladov po ugodnih cenah postopoma odkupi zaloge stanovanj in jih kot najemniška stanovanja namenja za reševanje stanovanjskega vprašanja mladih družin ali socialno ogroženih. Na ta način bi lahko imeli za državne banke tudi kontrolirano izgubo z naslova slabih kreditov za nepremičninske projekte.
