NADZOR KPK RAZKRIL

Dodatek za pripravljenost izplačeval tudi kabinet predsednika vlade

Objavljeno 28. junij 2016 15.46 | Posodobljeno 28. junij 2016 15.46 | Piše: STA, A. L.

Pregledovali so obdobje od leta 2011 do 2015.

Danes je bil za Štefaneca prvi delovni dan v novi službi.

LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pod drobnogled vzel izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na devetih ljubljanskih fakultetah, v kabinetih premierja in ministrstev ter vseh 11 mestnih občinah. Pri tem je ugotovil, da so od začetka leta 2011 do konca leta 2015 skupno izplačali za 2,17 milijona evrov bruto dodatka, precejšen del tega neupravičeno.

Po besedah predsednika KPK Borisa Štefaneca so pri pregledu ugotovili, da fakultete, kabineti in občine za izplačevanje dodatka niso določili meril, ki bi imela podlago v zakonu. Pri tem je bila utemeljenost izplačevanja dodatka po njegovih besedah višja pri kabinetih predsednika vlade in ministrstev ter mestnih občin, precej manj pa pri fakultetah. Po besedah namestnika vodje službe za nadzor in preiskave na KPK Petra Premrla so med fakultetami vzeli pod drobnogled devet fakultet, za katere je že inšpektorat za javni sektor ugotovil nezakonito izplačevanje dodatka. Tudi zato so ugotovitve podobne. Fakultete so od začetka leta 2011 do konca leta 2015 svojim uslužbencem po ugotovitvah KPK izplačale za 1.239.414 evrov dodatka. Pri tem z nekaj manj kot 680.000 evri izstopa ekonomska fakulteta, sledita pa ji fakulteta za družbene vede z 250.000 evri in filozofska fakulteta z 128.000 evri izplačanega dodatka.

Fakultete so po Premrlovih besedah dodatke izplačevale za zagotavljanje nemotene in pravočasne izvedbe dejavnosti fakultete in izpolnjevanje mednarodnih standardov kakovosti ter za zagotavljanje nemotenega izvajanja dejavnosti zunaj rednega delovnega časa. »Takšne naloge pa niso dovolj konkretne,» je opozoril Premrl. Tudi čas stalne pripravljenosti je bil po njegovem mnenju določen premalo konkretno, dodatek pa je bil namesto od dejanske pripravljenosti izplačan od ur rednega dela, »kar pa je v nasprotju z zakonom«. V nasprotju z zakonom je po njegovih besedah tudi to, da dekani za izplačilo dodatka sebi niso dobili soglasja rektorja univerze.

Tudi kabinet predsednika vlade

Za kabinete predsednika vlade in ministrstev so po besedah namestnika predsednika KPK Igorja Lambergerja ugotovili, da so svojim uslužbencem izplačali za nekaj manj kot 220.000 evrov dodatka. Največ so ga izplačali v kabinetu predsednika vlade (101.395 evrov), ministrstvu za infrastrukturo (36.976 evrov) in ministrstvu za zdravje (32.611 evrov). V petih ministrstvih dodatka niso izplačevali. Pri tem je Lamberger opozoril na pravico do počitka pri odrejenih daljših stalnih pripravljenostih, pa tudi na to, da stalna pripravljenost ne sme biti sredstvo za poviševanje plače.

Za mestne občine so po besedah Lambergerja ugotovili, da so izplačale za okoli 710.000 evrov bruto dodatka. Največ so ga izplačali v Mestni občini Ljubljana (344.562 evrov). Pet občin pa dodatka ni izplačevalo.

Kaj bi morali storiti

Glede na vse je KPK v končnem poročilu o dodatkih podal tudi nekaj priporočil. Med drugim meni, da je treba večjo pozornost nameniti določitvi meril in pogojev za izplačevanje dodatka ter poskrbeti, da se ta izplačuje le za obdobje, ko je stalna pripravljenost dejansko potrebna. Predlaga tudi odpravo nejasnosti v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, natančno določitev delovnih mest v javni upravi, kjer se dodatek lahko izplačuje, in vzpostavitev nadzora nad odrejanjem njegovega izplačevanja.

Z vprašanjem, ali pri izplačevanju dodatka obstaja sum korupcije, se po besedah Štefaneca niso ukvarjali, ampak so se »poglobili predvsem v zakonitost oziroma nezakonitost porabe tega dela javnega denarja«. »Ni pa izključeno, da ne bomo nadaljevali kakšnega postopka na individualni ravni,« je dodal.

Deli s prijatelji