Na Primorskem se je sredi zadnje dekade avgusta že začela trgatev. Zgodnejša je kot po navadi, grozdje pa je zelo zdravo v nasprotju s trgatvijo v prejšnjem letu, ko je bilo zaradi pogostega dežja veliko težav zaradi gnitja. Če se bo ugodno vreme, brez daljših deževnih obdobij, nadaljevalo, vinogradniki pričakujejo razmeroma dober pridelek, ki se bo ponašal tudi z izjemno kakovostjo.
Vročinski valovi v kombinaciji z dežjem so letos povzročali močno zapleveljenost na njivah. Poleg že znanih težav s poletnim plevelom so napredovale težave zaradi pojava slaka, osata, ambrozije, divjega sirka, ščavja in drugih. Priporočljivo je jesensko tretiranje s herbicidi pred mrazom, ki manj zavre rast trav in detelje.
Bukovo žito
Navadna ajda (Fagopyrum esculentum) je rastlina iz družine dresnovk. Uvrščamo jo med žito, čeprav botanično ne spada med trave (Poaceae), kamor spada večina drugih vrst žita. Je sorodnica rabarbare, ki prav tako spada med dresnovke.
Ime ajda je prevzeto iz staronemškega Heiden, ki je v zvezi z nemško besedo Heide – ajd, pogan. Ime izhaja iz 12. stoletja, ko so jo iz poganskih krajev in Kitajske v Evropo prinesli križarji. Latinsko ime Fagopyrum in angleško buckwheat pomenita bukovo žito in povesta, da so njeni trikotni plodovi podobni bukovim.
Ajda je posebno občutljiva za vremenske razmere, saj ob setvi in cvetenju nanjo vplivata suša in vročina.
Kaj postorimo v prvih dneh septembra? Na praznih gredicah naredimo zelen podor.
Območje njene razširjenosti je zelo ozko, ker je proti jugu omejena z visokimi temperaturami, proti severu pa z nizkimi.
Seme kali pri minimalni temperaturi 5 °C, rastline pa vznikajo pri 7 do 8 °C. Pri temperaturi –2 °C rastline propadejo. To je eden glavnih razlogov za manj pridelka pri poznejši setvi. Pri temperaturi pod 12 °C rastline zaostajajo v rasti in dajejo manj pridelka. Optimalna temperatura za rast je od 13 do 26 °C. Pri temperaturi nad 30 °C se rast upočasni in rastline slabše rastejo.
Med cvetenjem je žejna
Ajda ima veliko potreb po talni in zračni vlagi. Posebno veliko vode potrebuje med cvetenjem, oplodnjo in nalivanjem zrnja. Pomanjkanje vode v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov, veliko število se jih posuši in odpade, ostala zrna pa se slabše polnijo. Najbolje uspeva na plodnih, strukturnih tleh.
8. september 1958 Dnevni temperaturni hod je bil marsikje izjemno velik – dan se je začel s hladnim jutrom, popoldne pa je bilo vroče. V Kočevju se je ogrelo z jutranjih 2,5 °C na vročih 30,0 °C popoldne, v Celju s 3,8 °C na 29,4 °C, v Črnomlju s 7,3 °C na 33,4 °C, na Bizeljskem s 7,2 °C na 31,7 °C in v Ljubljani s 7,7 °C na 29,3 °C. |
Za predposevke je ajda neobčutljiva. Sejemo jo za rastlinami, ki smo jih zmerno gnojili. Za setev izberemo po možnosti njive na pobočjih in gričih, kjer je manjša možnost jesenske slane. Ponekod jo sejejo dvakrat v letu na isto njivo, prvič takoj na začetku maja kot glavni posevek in jo požanjejo julija. Njivo nato plitko preorjejo in jo takoj še drugič posejejo, da ajda dozori nekje na začetku oktobra.
Vznikne že po tednu dni
Ajda zahteva čisto njivo, in če je posevek dovolj gost, tudi pusti za seboj čisto njivo z ustrezno strukturo tal. Optimalno je, če so še malo vlažna oziroma če po setvi dežuje. V ugodnih razmerah lahko vznikne že po treh dneh. V mrzlih tleh pa kali počasi, od setve do vznika lahko preteče 7 do 14 dni in več, zato obstaja nevarnost, da zrna v tleh začnejo propadati. Kot glavni posevek jo sejemo sredi maja, ko je dovolj toplo oziroma ni več nevarnosti slane.
Strniščno ajdo sejejo v različnih krajih različno. V Prekmurju prej kot na Primorskem, včasih že junija. Na Primorskem, predvsem na Krasu, jo sejejo tudi avgusta, po spravilu krompirja ali drugih vrtnin. Pri poznejši setvi sejejo gosteje, saj se ajda manj razrašča. Ker je medonosna rastlina, jo marsikdo poseje tudi zaradi čebel.
Napoved V alpskih dolinah so bile jutranje temperature zraka okrog 5 °C, visokogorje je čez vikend pobelil prvi sneg. V sredo in četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, ponekod bo pihala šibka burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki je bo več v vzhodnih in osrednjih krajih. Predvsem v četrtek zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. V četrtek se bo burja na Primorskem prehodno nekoliko okrepila, tudi ponekod drugod po Sloveniji bo zapihal severovzhodnik. Še bo sveže. Vremenski obeti od 10. do 15. septembra V drugi polovici prihodnjega tedna bo sprva nad severno in osrednjo Evropo obsežno območje visokega zračnega tlaka. Od severa bo k nam pritekal razmeroma hladen zrak. V petek in soboto bo nad naše kraje predvidoma dotekal v višinah prehodno bolj hladen zrak, na začetku naslednjega tedna pa iz Sredozemlja znova toplejši in bolj vlažen zrak. Do petka bo še razmeroma sončno. Jutra bodo sveža, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah v notranjosti Slovenije megla ali nizka oblačnost. Čez dan bodo temperature okrog 20, na Primorskem do 25 °C. V petek in soboto obstaja manjša možnost za prehodne padavine, od nedelje do torka pa bo morda spet toplejše in postopno bolj nestalno vreme s spremenljivo oblačnostjo in povečano verjetnostjo za krajevne padavine. |
