SOČNO

Dobrodošli v Strunjanu, prestolnici kakija

Objavljeno: 12.11.2012 20:35Posodobljeno: 12.11.2012 20:36

Bili smo na prazniku kakija.

  • Na več načinov s čokolado v bombonjeri izolske Tramontane
  • Zadovoljstvo ob kakijevem sladoledu
  • Okušanje kakijeve marmelade
  • Strunjanski pater Niko Žvoklej
  • Kakijeva omaka
  • Silvano Knez

Strunjan je bil ta vikend že 12. leto zapored v znamenju slastnega kakija in tridnevne kulinarično-zabavne prireditve, ki je kriva, da je ta do pred desetletji pri nas povsem anonimni sadež zdaj povsod prepoznan in priljubljen. Cenjen je kot zlati sadež, za katerega pravijo, da je hrana bogov (njegovo botanično ime je Diospyros), zato vsako leto bolj pester, kar tridnevni kakijev festival privabi tisoče ljudi. Med njimi so redki, ki se domov ne vračajo vsaj z eno gajbico kakija.

Od sedem do osem evrov

To sta nam potrdila tudi zakonca Brezovar z Vrhnike, ko sta v avto skrbno nalagala štiri gajbice. »Zadnja leta sva vedno tu, radi jih imamo. Razdelila jih bova sorodnikom, sosedom in prijateljem pa še kakšno kakijevo krostato bom spekla,« je povedala gospa. Tistega malo bolj trdega, ki potrebuje še nekaj dni, da bo slasten, so prodajali po sedem evrov, zrelega po osem za gajbico. Ja, letos je strunjanski kaki še nekoliko bolj dragocen, saj burja z zmrzaljo, toča in suša niti njemu niso prizanesle. Silvano Knez, čigar oče Stanislav je leta 1939 posadil prvi nasad kakija v Strunjanu, pravi: »Letos ga je za kakšno tretjino manj kot lani, saj je mraz ožgal vršičke, tam, kjer jih poleti nismo zalivali, pa so nekoliko drobnejši. Ga še pobiramo, a kaže, da ga bo kljub vsemu na naši kmetiji okoli 40 ton. Brez skrbi, za vse ga bo dovolj in dober je.«

V Sloveniji jih je največ na Goriškem

Kaki izvira s Kitajskega, kjer so v dolgih stoletjih vzgoje razvili več kot dva tisoč sort. Po nekaterih virih naj bi ga v Evropo v 14. stoletju prinesel Marko Polo, vendar so ga na stari celini začeli resneje gojiti šele okoli leta 1870. V Primorju, kamor je prišel iz Italije, se je to zgodilo v letih pred prvo svetovno vojno. V Sloveniji jih je največ na Goriškem, Vipavskem in seveda v Strunjanu, kjer je tretjina nasadov pri nas. Glede bolezni je zelo nezahteven, in ker ga ni treba škropiti, je njegova pridelava prijazna do narave, zdravilna vrednost, zaradi katere si zasluži večjo prisotnost v naši prehrani, pa toliko večja. Po nekaterih analizah vsebuje v primerjavi z jabolkom petkrat več vitamina C in kar tridesetkrat več vitamina A. S svojimi zdravilnimi učinki pripomore k razstrupljanju oziroma očiščevanju organizma, poživlja presnovo, znižuje holesterol, koristi pri zlati žili, deluje proti utrujenosti in stresu ter krepi imunski sistem. Blagodejen je za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe in kosti, le sladkorni bolniki ga morajo uživati zmerno.

Poln vitaminov

»Je energijska bomba, priporočljiv za otroke, starejše in športnike,« je ob stojnici z množico izdelkov iz njega povedala domačinka Meri Kne in dala na pokušino letos prvič narejeni kakijev kis. Obiskovalci so lahko spoznali različne vrste kakija in dokaj malo znane domače dobrote iz njega, za katere so poskrbele domačinke. Lahko je v rižoti, pašti, sadnem kruhu, frapejih, palačinkah, kuskusu, lahko je karameliziran s pršutom, skratka pripravljen na 101 način. Priljubljen je sušen, iz njega kuhajo žganje, delajo likerje in ne nazadnje sladoled. Tudi letos so pripravili veliko kakijevo pito, njegova omaka pa je bogatila kalamare in jedi z žara.

Prireditev so spremljali strokovna predavanja, svetovanja, kulturno-zabavni program, razstave likovnih del na temo kakija, ustvarjalne delavnice za otroke itd. Podelili so nagrado za najmanjši in največji kaki, rekreativci pa so prišli na svoj račun na pohodih po Strunjanu.

Vsekakor se prepoznavnost pri nas nekoč anonimnega sadeža povečuje tudi po zaslugi tega tradicionalnega praznika. Kaki zaradi njega tudi drugod po Sloveniji zaseda vse več domačih vrtov, zlasti resnim pridelovalcem pa ponuja dodatni vir prihodka.
 

Povezane vsebine

Predstavitvene informacije