Dobri ljudje močnejši od pogubnega požara

Zadnji božič je bil za Kudrove in Zdolškove iz Galicije v Spodnji Savinjski dolini vse prej kot pravljičen. V požaru v četrtek, 19. decembra, je osem ljudi ostalo brez strehe nad glavo, med njimi tudi trije otroci: šestletni Andraž, 10-letna Klavdija in 11-letna Tamara, ki so živeli z mamo Simono Zdolšek in očetom Ivanom Korenakom v zgornjem, mansardnem delu hiše. Požar, ki ga je povzročil vžig saj v dimniku, je popolnoma uničil stanovanje in vse, kar je bilo v njem. Od stare hiše so ostali le spodnji prostori, v katerih je živel 49-letni Marjan Kuder, lastnik hiše, skupaj z 52-letno sestro Marjano Zdolšek in njenim sinom Sebastjanom, vendar zaradi požara in gašenja tudi spodaj življenje ni bilo mogoče.

Sosedi in drugi dobri ljudje so se hitro odzvali, skoraj nemudoma se je začela vsestranska solidarnostna akcija sokrajanov, krajevne skupnosti in Rdečega križa. Vse kaže, da bodo pogorelci prav kmalu zapustili začasno bivališče, ki so jim ga zagotovili v nenaseljeni hiši poleg njihove požgane.

Neverjetna solidarnost

Mesec po požaru ima njihova hiša že novo streho, zgornje stanovanje pa novo betonsko ploščo in podložne betone, vodovodno napeljavo ter centralno talno gretje. Gradbeni posegi potekajo tudi v spodnjem delu. V prihodnjih dneh bodo začeli izolirati strop, oblačiti stene, beliti in drugo. Konec meseca bodo dobili še okna, ki bodo nova tudi v spodnjem delu hiše, in vhodna vrata za obe stanovanji.

Do skorajšnjega prihoda domov so podnajemniki: plačajo 150 evrov na mesec in za elektriko. Stroške bodo pokrili s sredstvi, ki se zbirajo na posebnem transakcijskem računu pri Območnem združenju RK Žalec. Pomoč družini je presegla vsa pričakovanja. Kdo bi si mislil, da bodo v tako majhni krajevni skupnosti krajani za prizadete prispevali tolikšno vsoto denarja. Pomagali so dobesedno pri vsaki hiši.

Doslej so z akcijo po hišah zbrali več kot 15.000 evrov, na račun je bilo neposredno nakazanih še približno 6000 evrov, 2800 so jih zbrali na OŠ Petrovče in njihovi podružnični šoli Trje, ki ju obiskujejo Zdolškovi otroci. Rdeči križ Slovenije je prispeval 2500 evrov, nekaj so dali občina in še nekateri. Deset tisoč evrov predujma je nakazala zavarovalnica, tako da lahko obnovitvena dela nemoteno potekajo.

Kljub vsemu bo za celotno sanacijo treba zbrati še veliko denarja, saj družina s socialnega roba obnove, vredne najmanj 80.000 evrov, ne bo zmogla.

»Zbrana pomoč je še mnogo večja, če upoštevamo donatorje, ki so prispevali material in storitve. Med njimi se je izkazala skupina obrtnikov iz Ljubljane, ki so napeljali vodovod, centralno kurjavo... Donatorsko so bili narejeni žlebovi, podložni betoni in še marsikaj. Nekdo iz Slovenskih Konjic je pripeljal tovornjak desk, veliko jih želi pomagati pri opremljanju stanovanja.«

Vse je zgorelo

Hiša bo obnovljena, posledic požara ne bo videti, a spomin na veliko nesrečo bo težko izbrisati, meni Marjan Kuder. »Ob pol enih popoldne je sosed opazil, da iz dimnika šviga ogenj. Poklical je gasilce, nato pa pritekel k hiši. Poskušali smo gasiti, a je bilo zaman.«

Kudrova nečakinja Simona, ki je z družino živela v mansardi, je bila v službi v Celju, kjer je pogodbeno delala v kuhinji zdravstvene šole. Ko jo je poklical brat Sebastjan in ji povedal, da gori hiša, je pomislila, da se norčuje, takoj zatem pa sedla v avto in oddirjala proti domu. »Že od daleč sem videla dim, ogenj in gasilce. Bila sem v šoku, pred mojimi očmi se je vse spreminjalo v nič, v ognju je izginjalo vse, kar smo si s težavo in trudom ustvarili. Vse, kar smo imeli, je zgorelo, tudi spomini.«

V tolažbo ji je le to, pravi, da so bili otroci še v šoli. »Kaj bi bilo, če bi požar izbruhnil ponoči, ko bi vsi spali? O tem raje ne razmišljam, se pa zato vsak trenutek z vso hvaležnostjo spominjam neizmerne in hitre pomoči gasilcev, sosedov in vseh, ki so nam lajšali težke ure in dneve po nesreči. Brez solidarnosti bi lahko le žalostno zrli v prihodnost in bili prepuščeni negotovi usodi,« z rosnimi očmi pove Simona, ki je končala triletno šolo za oskrbnike v Velenju, smer gostinstvo.

Trenutno je brezposelna oziroma pogodbeno zaposlena, v podobnem položaju je tudi njen življenjski partner Ivan. Družinski proračun je skromen, z otroškimi dodatki le okrog 700, 800 evrov na mesec. Za petčlansko družino je to veliko premalo, a Simona poudari, da so vajeni živeti skromno. K sreči kaj malega pridelajo na vrtu in njivi ter vzredijo v hlevu.

Požar je najbolj prizadel najmlajšega člana družine, šestletnega Andraža. Zdaj se veseli dneva, ko se bodo vrnili v obnovljeno hišo, v kateri bo imel celo svojo sobo. »Mami pa je rekla, da bom lahko tudi brez copat, saj so nam dobri ljudje naredili talno gretje.«