Dobro se spominjam Ivana Krambergerja, kako je 1990. na Prešernovem trgu na Tromostovju, pod pesnikovo soho, zraven bugatija, ki ga je sam sestavil, in z opico Ančko na rami predaval o politiki, poštenosti, delu. Ljudje so ga včasih zlahka jemali, se mu celo posmehovali, a kmalu dojeli, da ga v politiko ni zvabila sla po oblasti in denarju, ampak iskrena želja po vzpostavitvi socialne pravičnosti v državi. Konec koncev, mar ni nemških mark, zasluženih s patenti na področju dializnih aparatov, širokogrudno delil revnim in bolnišnicam v Sloveniji in po vsej zdaj rajnki Jugoslaviji? Fraza pošten politik je oksimoron, Ivan Kramberger pa izjema, ki potrjuje pravilo – zdaj, skoraj 25 let pozneje, še toliko bolj.
Prav toliko, slabega četrt stoletja, ima dobrodelni sklad, ki smo ga na Slovenskih novicah ustanovili mesec dni po prvem in zadnjem političnem atentatu pri nas, prav v spomin na dobrotnika iz Negove. Seveda z blagoslovom njegove družine. V upravnem odboru so bili, med drugimi, Marjeta Kramberger, Milan Kučan, dr. Jože Pučnik, dr. Marko Demšar, dr. Alojzij Šuštar in dr. Anton Trstenjak. Bralke in bralci ste se odzvali, še preden smo uradno odprli bančni račun, na katerem zbiramo vašo pomoč – prvi prispevek je poslala družina Šumanski iz Kopra, prvi pa ste vsi skupaj pomagali družini iz Haloz s takrat konkretnimi 300.000 tolarji. Tako se je sprožil dobrodelni plaz, ki je do danes 256 družin in posameznikov odkopal (iz skrbi) z okroglega pol milijona evrov.
Novinarji, ki s terena prinašamo trpke, žalostne zgodbe, sami čustveno spremljamo zbiranje pomoči in smo zmeraj znova veseli vašega odziva ter komaj čakamo, da lahko pokličemo njene prejemnike: Dober dan, bralci so vam pomagali do operacije, da boste lahko spet hodili,... do poplačila dolga, da vas ne bodo rubili,... do kurjave, da vas ne bo zeblo...
Spoštovane bralke in bralci, vsakič znova dokazujete, da Slovenec ni Slovencu volk, ampak – Kramberger. Jaz pa se včasih vprašam: ali bi morali razpisovati toliko prošenj za pomoč, če tistega 7. junija 1992 ne bi počil usodni strel in bi Ivek postal predsednik.
