Po zaslugi julijskega obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina vemo o znameniti Ruski kapelici pod Vršičem domala vse. Pa še kaj zraven. Postala je več kot obeležje, Medvedjev lani in letos Putin sta jo naredila za zgodovinski, kulturni in celo politični spomenik. V spomin na 110 ruskih vojakov, ki jih je davnega leta 1916 sredi vojne vihre zasul plaz.
Nobena vojna ne izbira žrtev, krogle se ne menijo za starost, spol in narodnost. Prva svetovna vojna je kosila tudi med mladimi Slovenci, njih 36 tisoč se jih ni vrnilo z bojišč. Pisalo se je prav tako leto 1916, torej pred natanko stoletjem, ko je krvavel Doberdob. Na doberdobski planoti, koder je potekala soška fronta, so se v avstro-ogrskih polkih tolkli večinoma slovenski fantje. In več sto njih je tam za vselej obležalo.
Padli ruski vojaki v Sloveniji imajo svoj spomenik, padli slovenski fantje v sosednji Italiji pač ne. Še ne. Stoletnico ruske kapelice pod Vršičem smo več kot zgledno proslavili, čas je, da to sto let pozneje storimo tudi za slovenske fante, ki so obležali na doberdobski planjavi. Ni zaman Doberdob slovenskih fantov grob. En spomenik Doberdob že ima, spisal mu ga je Prežihov Voranc. Letos naj bi dobil še pravega, edinega v spomin padlim slovenskim fantom v prvi svetovni vojni. Stal naj bi sredi vasi Doberdob na goriškem Krasu, zanj se letos tolčejo zavedni Slovenci, ki jih družita goriški kulturni dom in domoljubje. Imajo načrt, ki ga je zrisal goriški arhitekt Jože Cej, tudi voljo in odločnost za postavitev ter izdajo pripadajoče publikacije še letos, nimajo pa denarja. Dovolj denarja. Gre za trideset tisočakov, manjka ga še debela tretjina. Ali dva do trije mesečni profesorski dodatki za stalno pripravljenost na kakšni od ljubljanskih fakultet. Če pa bi se kakšnemu dodatku odpovedali še denimo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, bi bila lahko vabila na odkritje prvega spomenika padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni že natisnjena.
Naj ne bo Doberdob še slovenskega domoljubja in zavednosti grob!
