LJUBLJANA – Do kresa 24. junija suknjo oblači, po kresu pa jo s seboj vlači, pravi starodavni pregovor, ki pravzaprav potrjuje letošnjo mrzlo pomlad. Toda omenjene zmerne junijske temperature v njem se očitno nanašajo na obdobje do leta 2000, sicer pa je po mnenju klimatologinje mag. Tanje Cegnar velika izjema, ne pa pravilo.
»V Sloveniji je po letu 2000 zabeleženih več primerov s temperaturo 35 stopinj Celzija, kot jih je bilo v 50 letih preteklega stoletja, kar je odraz tega, da je ozračje toplejše, kot je bilo.«
Hladna pomlad
Letošnja meteorološka pomlad (marec, april, maj) je izstopala po veliki količini padavin in majhnem številu ur sončnega obsevanja. Temperature zraka po Sloveniji pa niso bistveno odstopale od dolgoletnih povprečij.
»Pomlad sta zaznamovali dve izrazito hladni obdobji. Prvo nam je 25. marca prineslo sneg in negativne temperature po vsej Sloveniji. Drugo nas je zajelo v drugi polovici maja, ko sicer pogosto nastopijo že razmeroma poletne temperature. Edino izrazito toplo obdobje smo imeli v drugi polovici aprila in v prvih dneh maja,« pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik.
Najtoplejši dan letošnje pomladi je bil 1. maj s temperaturami okoli 29 °C. Povprečna temperatura letošnje pomladi v Ljubljani je znašala 10,3 °C.
»To je sicer stopinjo manj od povprečja obdobja 1991–2010, a če upoštevamo vse meritve v Ljubljani od leta 1901 naprej, lahko rečemo, da je bila letošnja pomlad povprečno topla. V zadnjih 10 letih je bila hladnejša od letošnje le pomlad leta 2004 s povprečno temperaturo 9,9 °C,« pove Sušnikova.
Prvi vročinski val
Minulo nedeljo so se temperature prvič poletno navile, postalo je vroče, doživeli smo šok kot že dolgo ne.
»Letos je to prvi vročinski val, zato je za počutje ljudi še toliko bolj nevaren,« opozarja Cegnarjeva in nadaljuje: »Posledice vročinskega vala so za ljudi toliko večje, kolikor dlje traja.«
Nastopil je prav v času, ko ima sonce največjo moč. Sicer pa sta za toplotno obremenitev najpomembnejši temperatura in vlažnost zraka.
Na srečo je pri nas večina vročinskih valov takih, da vlažnost zraka ni pretirano visoka in se lahko ohlajamo z izhlapevanjem potu s kože.
Ko je s potom omočena več kot polovica površine telesa, pomeni, da smo toplotno že močno obremenjeni.
V obdobju velike obremenitve se upočasnijo reakcijski časi, zbranost prej popusti, prav tako se mnogo ljudem zniža prag tolerantnosti, trpi tudi delovna storilnost.
Spomnimo se, poletje 2003 slovi kot najbolj vroče v vsej zgodovini moderne dobe, takrat je Slovenijo prizadela najhujša suša, kmetje so izgubili polovico pridelka. Začelo se je podobno, z vročinskim udarom, ki ga ni hotelo biti konec. Koruza je onemela in porjavela sredi rasti, udarilo je tudi po nas. Sonce in vročina sta presenetila zlasti starejše, jeseni istega leta je italijanski statistični urad sporočil, da je tisto poletje zaradi vročine samo v Italiji umrlo 20.000 ljudi. Žrtve so bili večina starejši, ki so imeli težave s srcem in dihali.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je tistega poletja zaradi vročine v Sloveniji umrlo 81 ljudi.
Kot pravijo meteorologi, bo do konca tedna peklensko vroče, temperature bodo dosegle 36 °C, to je za občutljive smrtno nevarno, vročina bo nekoliko popustila šele proti koncu tedna. A Cegnarjeva opozarja, da se s tem ne moremo tolažiti: »Takrat bo vlažnost zraka nekoliko porasla, kar pomeni, da bo toplotna obremenitev ostala velika.«
