Prva desetina februarja je sicer postregla z nekoliko prijaznejšimi temperaturami zraka, a toplote je bilo vseeno premalo za zgodnjespomladansko prebujanje.
Le ponekod so izpod listja lezli telohi.
Prvi cvetovi rastlin znanilk pomladi najavljajo fenološko obdobje predpomladi, čas, ki ga po fenološkem koledarju zaznamuje cvetenje leske, lapuha, spomladanskega žafrana in malega zvončka.
Verjetno bodo letos prizvončkljali ob povprečnem času, če ne celo pozneje kot običajno, kar je, če gledamo področje temperaturnega dogajanja, od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja prej redkost kot običajen pojav.
Izrazito pozna pomlad je bila leta 1996, ko smo lahko prve zvončke povezali v šopke šele sredi marca. Pozneje kot povprečno so presenečali prvi znanilci pomladi tudi v letih 2009 in 2010. Druga leta so bila večinoma zgodnejša, če ne že povprečna.
Napoved V sredo in četrtek se bo nadaljevalo večinoma jasno vreme. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. Jutra bodo hladna, čez dan pa bo razmeroma toplo. Nad srednjo Evropo se bo do konca tedna zadrževalo območje visokega zračnega tlaka. Nato se bo nad severno Evropo poglobilo obsežno ciklonsko območje, ki pa ne bo bistveno vplivalo na vreme pri nas. Vremenski obeti Od 16. do 21. februarja 2017 Sredina tedna bo prinesla precej sonca in ob popoldnevih se bo ogrelo na okoli 10 °C. Precej sončno in toplo bo, po nekaterih kotlinah se bo zjutraj in dopoldne zadrževala megla. Od sobote bo predvsem v zahodnih krajih več oblačnosti. |
Zimski cvet
V našem okolju uspeva tudi nekaj rastlin, ki svoje cvetove ponudijo že sredi zime, ne le na Primorskem, kjer je podnebje prijaznejše, temveč tudi v celinskem delu Slovenije. Nepozebnik, zacveti ob nizkih temperaturah zraka, nemalokrat celo v snegu.
Slovensko poimenovanje te rastline ni naključno. Cvetovi namreč brez poškodb prenesejo temperature do –10 °C. Na grmu lahko opazimo odpirajoče se cvetove in zoreče plodove prejšnjega leta.
Valentinovo poslanstvo – tulipan pomeni ljubezen V slovenski kulturni zakladnici je valentinovo (14. februar) poimenovano kot dan, ko se začne prebujati narava. Od tod rek Sveti Valentin ima ključe od korenin. V slovenskem izročilu je prinesel začetek prvih del v vinogradih in na vrtu. Po starih običajih in šegah je to tudi dan, ko se ptički ženijo. V zadnjem času se je izročilo zelo skomercializiralo, saj je znan kot dan zaljubljencev. Takrat se podarja darilca, cvetje. Tudi cvetje ima svoj pomen. V naravi rožic zdaj ni prav veliko na razpolago, morda pa je prav, da povemo nekaj simbolnih lastnosti rezanega cvetja: narcisa pomeni pogum, tulipan ponazarja nedostopnost in ljubezen, vijolica skromnost in ponižnost, rdeč nagelj ljubezen, anemona pa na primer celo zavrnitev. Po nekaterih priporočilih cvetličarjev rdeče barve pomenijo strast in ljubezen, rumene prijateljstvo, oranžne poželenje in bele barve pravo ljubezen. Sami pa se odločite, ali prava ljubezen res potrebuje navodila. Tudi narava jih ne. |
Rastlina pa ima še eno zanimivost, ko dozorijo, se plodovi eksplozivno odpirajo in izvržejo semena s tako močjo, da lahko poletijo do 9 m daleč, od tod njeno drugo ime, v prevodu pokajoča leska, ki izvira iz angleškogovorečega sveta.
Pri nas pa rastlina nosi še nekaj sinonimov, med katerimi sta čarobni orešek in čudežna leska povezana s številnimi zdravilnimi lastnostmi te rastline.
Dišeča brogovita
Drugi dve cvetoči lepotici, ki nam sredi zime lahko pričarata pomlad, sta dišeča in brodnantska brogovita. Podobno kot nepozebnikovi tudi drobni opojno dišeči cvetovi brogovit kljubujejo temperaturam zraka do –12 °C in več.
Zimski lepotec je prav tako goli jasmin, ki lahko cveti že januarja, ne preseneti ga niti sneg in s cvetovi vztraja vse do prave pomladi.
Včasih njegove cvetove opazimo že decembra, še posebno na Primorskem in Vipavskem, zato se ga je v Sloveniji prijelo tudi ime pozimni jasmin. Z odpornostjo proti nizkim temperaturam pa njegovi cvetovi prekašajo tudi nepozebnik in brogoviti, zlahka prenese celo –15 °C.
14. februar 1915 Alpske doline je prekrivala nenavadno debela snežna odeja, sneženje je v naslednji noči ponehalo. Naslednje jutro je v Bohinjski Bistrici snežna odeja merila kar 220 cm, v Kranjski Gori so namerili 195 cm in v Mojstrani 115 cm visoko snežno odejo. |
