Če so se rastline v zgodnejšem pomladnem obdobju še držale vrstnega reda, najprej je olistal črni bezeg, nato vrba in breza, so na koncu prve dekade aprila skoraj hkrati ozeleneli divji kostanj, lipa, dan ali dva za njo še lipovec in tudi hrast. Olistala je tudi bukev, skoraj deset dni prej kot običajno.
Fenološki razvoj je bil v hribih poznejši. Olistanje nastopi, ko se prvi listi izvijejo iz ovojne zaščitne luske, listna ploskev je odprta, značilne oblike, ni še prave velikosti, viden je listni pecelj. Mladi listi so porasli s številnimi dlačicami, ki pozneje odpadejo. Ob pogostem vetru v preteklem tednu so po zraku masovno poplesavali luskolisti in se v dežju združevali v mehke rjave kepice. Običajno bukev olista v prvi dekadi aprila na Goriškem, v osrednji Sloveniji pa v drugi dekadi aprila.
Bukev cveti vsakih sedem let
Bukev (Fagus sylvatica L.) je v slovenskem prostoru med najbolj razširjenimi listavci. Navadna bukev je naravno razširjena v večjem delu srednje in zahodne Evrope. Uspeva v nižinskih in višinskih predelih celo do gozdne meje na nadmorski višini okoli 1500 metrov. Ne uspeva na Primorskem, redkejša je tudi na Krasu in na poplavnih nižinah panonskega sveta. Spoznamo jo po dolgih in tanko zašiljenih listnih popkih, ki so na drevesu vidni že jeseni. Spomladi nabreknejo, rjave ovojne luske se odprejo, pokaže se zelena barva listov.
Bukev je enodomno drevo, moški in ženski cvetovi so na enem drevesu. Moški so zraščeni v socvetjih, visečih mačicah.
V nasprotju z lesko, brezo ali ivo pri bukvi mačice niso dolge, po obliki spominjajo na okrogle klopce, ki visijo na 2 do 5 cm dolgih pecljih. Med splošnim cvetenjem je prašenje tako intenzivno, da cvetni prah lahko opazimo celo na tleh pod drevesom. Ženske cvetove, posamične ali v paru, najdemo na koncu mladih poganjkov. Obdaja jih mehka ovojnica rdečkaste barve. Dozorel plod je žir, v njem pa sta dva svetlo rjava oreška. Bukev cveti vsakih pet do sedem let.
Z vetrom se sušijo tla
Dobra prevetrenost in visoke temperature zraka so močno povečale izhlapevanje, ki je na severovzhodu države že preseglo 5 mm vode na dan. Ali povedano drugače: na kvadratni meter travnate površine je izhlapelo pet litrov vode.
Jutro je bilo za sredino aprila izjemno hladno. Na Kredarici so izmerili –16,7 °C, v Babnem Polju –14,4 °C, na Jezerskem –11,1 °C, v Bovcu –5,2 °C, v Velikih Dolencih na Goričkem –5,1 °C in v Dragonji v Istri –2,7 °C.
Površinski sloj kmetijskih tal se je precej izsušil, meritve vsebnosti vode v tleh so pokazale, da je voda v površinskem sloju tal že postala težje dostopna. Dež, ki je na koncu prve dekade aprila padel na izsušena tla, je vsaj ponekod v osrednji Sloveniji, dal novih moči travni ruši in ozimnemu žitu.
Ozimno žito na severovzhodu kolenči, v to fazo pa je po mnenju kmetijske svetovalne službe prešlo prehitro, še preden se je dovolj obraslo. V Pomurju je zacvetela tudi oljna ogrščica, prav tako nekoliko prezgodaj. Na zahodu države, na Obali in Goriškem, so zgodnji koščičarji odcveteli, v Goriških brdih pa so vso dekado odpirale cvetove češnje, hruške, ponekod tudi že zgodnje jablane. Češnje polno cvetijo tudi drugod po Sloveniji, nekoliko zaostajajo le v višjih predelih. V zadnjih letih je razlika med regijami v času pojavljanja spomladanskih faz precej zabrisana. Tla so dovolj ogreta tudi za sajenje krompirja in nekaterih zelenjadnic na prosto.
Veter je končno ponehal. Padlo je tudi nekaj malega dežja na presušena tla. V sredo in četrtek bo pretežno jasno in suho. V četrtek bo nad srednjo Evropo in Alpami še vztrajalo območja visokega zračnega tlaka. Od petka naprej kaže na naraščajoč vpliv ciklonskega območja z bolj nestanovitnim vremenom in dotokom občutno hladnejšega zraka od severa proti Alpam. V četrtek kaže na suho in razmeroma sončno vreme. V petek bo oblačnost naraščala, a omembe vrednih padavin še ne bo. Ob koncu tedna kaže na deževje z ohladitvijo in nizko mejo sneženja. V začetku novega tedna kaže še na občasne padavine in dnevne temperature okoli 10 °C. |
