LJUBLJANA – Slovenski poslanci so na začetku meseca gladko zavrnili predloga zakonov, ki ju je vložila ljudska iniciativa. Predlog zakona o samozdravljenju je predvideval, da bi se lahko vsak sam odločal, s katerimi zdravili in zdravilnimi rastlinami se bo zdravil, za ta namen pa bi imel pravico gojiti katero koli rastlino, če je ne bi prodajal. Zakon o konoplji pa bi dovolil uporabo slednje za industrijske in zdravstvene namene, pri čemer bi bilo dovoljeno tudi njeno gojenje v omejenih količinah za lastne potrebe. Predloga s skoraj 20.000 podpisi je vložil Slovenski konopljin socialni klub (SKSK).
Najprej pojasnimo nekaj pojmov: v javnosti se hašiševo olje oziroma konopljina smola pogosto zamenjuje s konopljinim oljem, ki ga pridobivamo iz njenih semen in je popolnoma legalno, saj ne vsebuje psihotropnih substanc. To jedilno olje je sicer zdravo, saj je polno koristnih aminokislin, vitaminov in maščobnih kislin, ni pa tema razprave. Hašiševo olje pa pridobivajo iz vršičkov oziroma cvetov in listov konoplje ter vsebuje kar 85 različnih aktivnih substanc – kanabinoidov, med katerimi sta najbolj znana tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBD).
Rekreativna uporaba konoplje je prepovedana v večini držav po svetu, uporaba v medicinske namene pa je dovoljena v določenih državah, kot so Avstrija, Belgija, Češka, Kanada, Finska, Francija (samo določeni izdelki z izvlečki kanabinoidov), Nemčija, Izrael, Italija, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Španija, ter v 20 ameriških zveznih državah, med katerimi izstopata Kolorado in Washington, kjer so legalizirali tudi rekreativno uporabo kanabisa. Urugvaj je konec minulega leta postal prva država na svetu, ki je popolnoma legalizirala prodajo, gojenje in distribucijo kanabisa. |
Pobudniki ne bodo obupali
Predlog zakona o konoplji je vlada zavrnila, ker v njem uporaba te rastline v medicinske in industrijske namene ni urejena celovito in uravnoteženo, vsebina predlaganega zakona pa je deloma že zajeta v drugih predpisih. Hkrati je predlog zakona prinašal rešitve, ki povečujejo zdravstvena tveganja, pravijo na ministrstvu za zdravje. Vlada pa je podprla pobudo o uporabi konoplje v medicinske namene, ki bo preprosteje urejena s spremembami uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog; ministrstvo naj bi jih pripravilo do junija. Za uporabo medicinske konoplje zadržkov načeloma ni, bo pa ta morala biti enako rigorozno urejena, kot to velja za vsa zdravila. Nedopustno je, pravijo na ministrstvu, da ljudje v stiski opuščajo zdravljenje, ki jim ga predpiše zdravnik, in segajo po preparatih, ki ne ustrezajo strokovnim zahtevam in niso pod nadzorom strokovnih ustanov. Poleg tega pa jih ponujajo še ljudje brez strokovnih licenc in po oderuški ceni.
Vodja SKSK in vlagatelj predloga zakona o konoplji Jaka Bitenc ne namerava odnehati. Pokazal je sveže plakate za včerajšnji seminar o medicinski konoplji v Grand hotelu Union, kjer so nastopili dr. Robert Melamede z Univerze v Koloradu, strokovnjak na področju uporabe kanabinoidov za terapevtske namene, Rick Simpson, sloviti kanadski aktivist za legalizacijo medicinske marihuane, dr. Paul Hornby, kemik in vodja kanadskega laboratorija, ki legalno analizira konopljo, profile kanabinoidov in kemično sestavo, Lumír Ondřej Hanuš, češki kemik in avtoriteta na področju raziskovanja konoplje, ter mag. Dušan Nolimal z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Ljudi moramo najprej informirati, da jih ne bo strah konoplje. Psihična odvisnost je manjša kot pri kavi ali čaju,« je poudaril Bitenc in dodal, da lahko s konopljo zdravimo vse avtoimune bolezni. Sam hašiševo olje že več let uporablja za nadzorovanje diabetesa. »Zdaj zbiram podpise za nastop na evropskih volitvah kot nosilec liste Stranke enakih možnosti SEM-SI. A le zato, da bi konopljo spravili v medije, dokler ne bodo o njej govorili že v vrtcih šolah,« pravi Bitenc in poudarja, da je njihov glavni cilj samooskrba, kar pomeni, da bi imel vsak državljan pravico gojiti konopljo za lastne potrebe, presežek pa bi lahko prodal vladni agenciji.
Je težava v
premajhnem zaslužku?
Dr. Gorazd Drevenšek, profesor psihofarmakologije na Univerzi na Primorskem in višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, pravi, da je glavna težava konoplje premajhen zaslužek glede na vložke.
»Rastlino je treba vzgojiti, jo posušiti, narediti ekstrakt z organskimi topili, ga očistiti na standardiziran pripravek in ga zapakirati v farmacevtsko obliko. Zaslužek bi bil tukaj premajhen,« je prepričan dr. Drevenšek. Farmacevtska industrija poleg tega nima interesa, da bi ljudje neko zdravilo jemali v minimalnih količinah in le za določen čas, ampak v velikih in več let.
»Ko farmacevtska industrija odkrije novo učinkovino, bi jo želela izkoristiti za kar največ indikacij. Podobno je pri zagovornikih konoplje – nekateri bi radi dokazali, da zdravi kar vse po vrsti. Ja, v nekaterih primerih zelo uspešno, pri drugih pa so to bolj osamljeni primeri. In tu mora znanost opredeliti, ali obstaja kaj boljšega. Med 90 poslanci so bili samo trije, ki so si upali razmišljati drugače, kot so jim naročili v stranki. Pri nas primanjkuje politike, ki bi kaj naredila in za to prevzela odgovornost. Zgodba o konoplji se mi zdi simbolna, kot prva lastovka, ki oznanja, da je treba kaj narediti v političnem sistemu. Gre za to, da se nekaj, kar je že sprejeto kot zdravilo, najde tudi na tem majhnem trgu,« pravi Drevenšek.
Izkušnja uporabnice
Pravi, da ne ve, kako bi preživela brez hašiševega olja. Gospe, ki ne želi biti imenovana, so pred nekaj leti odkrili raka na pljučih. Bila je operirana, kemoterapijo pa je prenašala tako slabo, da ji je prijateljica zdravnica predlagala, naj poskusi hašiševo olje.
Po prvi kemoterapiji je pristala v bolnišnici, vse naslednje pa so bile že lažje, saj je tedaj že jemala hašiševo olje – predvsem za lajšanje stranskih učinkov kemoterapije, razmišljala pa je tudi o njegovih zdravilnih učinkih. »Sprosti te, da nisi več napet. Glede učinkov o uničevanju rakastih celic... Vsakokrat, ko dobiš izvide in vidiš, da jih ni več, si vesel. Mislim, da konoplja resnično učinkuje. A preden greš na kontrolo, te spet skrbi,« priznava.
A kako dobiti nelegalno hašiševo olje? Bolnikom je na voljo črni trg ali pa izlet v Avstrijo, kjer lahko s tako imenovanim belim receptom v lekarnah dobijo kakšno popolnoma legalno zdravilo, ki vsebuje kanabinoide. Zavarovalnica stroškov seveda ne povrne. Druga težava pa je cena. Eno pakiranje dronabinola (sintetični THC) zdrži slab mesec, stane pa 300 evrov, medtem ko je za sativex, ustni sprej z naravnimi kanabinoidi, za isto obdobje treba odšteti kar 700 evrov! Cena hašiševega olja na črnem trgu je nižja: mililiter stane okoli 75 evrov, lahko nekaj manj ali več, kar je bilo za omenjeno gospo za blaženje učinkov kemoterapije dovolj za od 10 do 14 dni. Težava je v tem, da bolnik ne ve, kakšna je kakovost olja s črnega trga. »Žal je tako, da si tega ne more privoščiti vsak,« sklene gospa.
O konoplji ne razpravljajo samo v prestolnici. V kulturnem domu v Gornji Radgoni je konec februarja potekalo predavanje na temo zdravljenje s konopljo, ki je pritegnilo nepričakovano veliko pozornost ljudi različnih starosti. Praktično polni dvorani poslušalcev, ne le iz Gornje Radgone in okolice, temveč iz vse Slovenije, je o najnovejših oblikah zdravljenja predavalo pet domačih govornikov, ki se ukvarjajo s konopljo. Poslušalcem so pojasnili prednosti njenega obstoja v našem okolju, preleteli njeno zgodovino in spregovorili o zdravljenju z njo. O. B. |
